Koeficient vzgona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koeficient vzgona, oznaka Cv, tudi CL, Ca, Cz, je brezrazsežna količina, ki ponazarajo količino dinamičnega vzgona telesa, kot so npr. letalsko krilo, kraki propelerja ali helikopterski rotor, lahko pa se nanaša tudi na vodna telesa, npr. ladijski vijak.

Koeficient vzgona se izračuna po naslednji enačbi:[1] [2]

V tej enačbi v pomeni hitrost gibanja telesa skozi zrak, S je projekcija površine telesa prečno na smer gibanja, ρ je gostota zraka, pa je koeficient vzgona, ki se po navadi določa z meritvami.

Silo dinamičnega vzgona podaja enačba:

Vzgonska krivulja prikazuje odvisnost koeficenta vzgona (CL) od vpadnega kota

Največji Cv je po navadi pri 15 stopinjah vpadnega kota. Če se kot poveča nad 20 stoping, po navadi sledi odcepitev mejne plasti (vrij) in krilo ne proizvaja več vzgona.

Letala potrebujejo najmanj moči za letenje, če letijo pri največjem razmerju vzgon/upor ("L/D"). Prav tako jadralno letijo najdlje, če letijo pri največjem L/D.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Abbott, Ira H., Von Doenhoff, Albert E.: Theory of Wing Sections. poglavje 1.2
  2. ^ Clancy, L. J.: Aerodynamics, poglavje 4.15

Glej tudi[uredi | uredi kodo]