Pojdi na vsebino

Kodža Sinan Paša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kodža
Sinan
Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
Na položaju
1. december 1595 – 3. april 1596
MonarhMehmed III.
PredhodnikLala Mehmed Paša
NaslednikDamat Ibrahim Paša
Na položaju
7. julij 1595 – 19. november 1595
MonarhMehmed III.
PredhodnikSerdar Ferhad Paša
NaslednikLala Mehmed Paša
Na položaju
28. januar 1593 – 16. februar 1595
MonarhMurat III.
PredhodnikKanijeli Sijavuš Paša
NaslednikSerdar Ferhad Paša
Na položaju
14. april 1589 – 1. avgust 1591
MonarhMurat III.
PredhodnikKanijeli Sijavuš Paša
NaslednikSerdar Ferhad Paša
Na položaju
7. avgust 1580 – 6. december 1582
MonarhMurat III.
PredhodnikLala Kara Mustafa Paša
NaslednikKanijeli Sijavuš Paša
Osmanski guverner Egipta
Na položaju
1571–1573
PredhodnikČerkes Iskender Paša
NaslednikHusein Paša Boljanić
Na položaju
1567–1569
PredhodnikMahmud Paša
NaslednikČerkes Iskender Paša
Osebni podatki
Rojstvo3. april 1520
Dibër District[d]
Smrt3. april 1596({{padleft:1596|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[3] (76 let)
Konstantinopel
Narodnostalbanska
ZakonciBejhan Sultan (hčerka Selima II.[1][2]
OtrociMehmed Paša[1]
Emine Hanim[1]
Hatidže Hanim[1]
Hima Hanim[1]
Poklicvojskovodja, politik
Etnična pripadnostAlbanec

Kodža Sinan Paša (turško Koca Sinan Paşa, dob.'Sinan Veliki', albansko Koxha Sinan Pasha) je bil v sedanji Albaniji rojeni veliki vezir[4] Osmanskega cesarstva, vojaška osebnost in državnik, * okoli 1506, † 3. april 1596.

Grb Kodže Sinan Paše

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Sinan Paša, znan tudi kot Kodža Sinan - Sinan Veliki, je bil rojen v Topojanu v pokrajini Luma in je bil albanskega porekla.[5][6] V dubrovniškem dokumentu iz leta 1571, ki navaja člane upravnega sveta osmanskega sultana, je Sinan opisan kot otrok iz katoliške družine, ki se je spreobrnila v islam.[6] Njegov oče se je imenoval Ali Beg in Sinan Paša je imel družinske vezi s katoliškimi sorodniki, med njimi z družino Džjubizi. Avstrijski orientalist Joseph von Hammer-Purgstall ga je imenoval "neobrzdani Albanec".[6] Mustafa Ali iz Galipolija je Sinana večkrat kritiziral zaradi hujskanja albanske klike v državni upravi.[7]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Sinan Paša je bil leta 1569 imenovan za guvernerja osmanskega Egipta. Kot tak je bil nato do leta 1571 vpleten v osvajanje Jemna in postal znan kot Fātiḥ-i Yemen (Osvajalec Jemna).[8]

Leta 1580 je poveljeval osmanski vojski v osmansko-safavidski vojni (1578–1590). Sultan Mehmed III. ga je po vojni imenoval za velikega vezirja, a je bil že naslednje leto osramočen in izgnan zaradi poraza njegovega namestnika Mehmed paše pri Goriju med poskusom oskrbe osmanske garnizije v Tbilisiju.

Sinan je nato postal guverner Damaska in leta 1589 po velikem uporu janičarjev drugič imenovan za velikega vezirja. Bil je vpleten v spore za vlaški prestol med Mihneo Turcitulom in Petrujem Cercelom. Na koncu se je postavil na stran prvega in nadziral Petrujevo usmrtitev marca 1590. Po še še enem uporu janičarjev je bil leta 1591 odstavljen in dve leti kasneje tretjič imenovan za velikega vezirja. Še isto leto je poveljeval osmanski vojski v dolgi turški vojni proti Habsburžanom. Soočal se je z velikimi izgubami na severni fronti, oslabljeni zaradi smrti bosanskega poveljnika Hasan Paše Predojevića med bitko pri Sisku. Leta 1593 je po 3-4 dneh obleganja zavzel Veszprém in Paloto in se usmeril proti Sisku. Po zasedbi Siska se je preko Novega Sada vrnil v Beograd.[9]

Stevan Aleksić (1912): Sežiganje posmrtnih ostankov Svetega Save

Ko so Habsburžani napadli Szécsény in Nógrád, je zahteval pomoč iz Istanbula. V kratkem je na pomoč prišel janičarski aga Sokoluzade Lala Mehmed Paša, ki je takoj po prihodu začel oblegati Györ (Januk) in zavzel grad.[10] Med uporom v Banatu je Sinan leta 1594 ukazal prenesti relikvije (posmrtne ostanke) Svetega Save iz samostana Mileševa v Beograd, kjer jih je nato ukazal zažgati, da bi Srbom vzel pogum.

Kljub zmagam je bil februarja 1595, kmalu po pristopu Mehmeda III. na osmanski prestol, spet odstavljen in izgnan v Malkaro. Avgusta je bil spet na oblasti, pozvan, da vodi pohod proti vlaškemu knezu Mihaelu Hrabremu. Njegova poraza v bitkah pri Călugăreni in Giurgiuju in niz neuspešnih spopadov s Habsburžani, ki so dosegel vrhunec z uničujočim obleganjem in padcem Esztergoma, so ga znova pripeljali v nemilost in ga 19. novembra prikrajšali za uradni položaj.

Smrt njegovega naslednika Lala Mehmed Paše tri dni kasneje je povzročila, da je Sinan še petič postal veliki vezir. Spomladi 1596 je nenadoma umrl in zapustil veliko bogastvo. Pokopan je v Istanbulu blizu Velikega bazarja. [8]

Družina[uredi | uredi kodo]

Poročen je bil z Esmehan Hanımsultan, vnukinjo sultana Selima I., s katero je imel sina Mehmed Pašo in hčerke Emine Hanım, Hatidže Hanım in Hima Hanım.[1][2]

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Theodor Aman: Sinan Paša poveljuje osmanski vojski v bitki pri Călugăreniju leta 1595

Sinan Paša je bil od leta 1580 so svoje smrti leta 1596 petkrat veliki vezir Osmanskega cesarstva. Imel je veliko tekmecev in bil zelo bogat.[11] Zelo so ga kritizirali osmanski birokrati, na primer Mustafa Ali, ki je zapisal, da je Sinan vrival Albance v osmansko vlado in vojsko.[7] Sodobni turški zgodovinarji ugotavljajo, da se je zavedal svojega albanskega porekla in dajal kandidatom albanskega porekla prednost pri izbiri na visoke državne položaje.[8] Leta 1586 je sultan Murat III. na njegovo zahtevo izdal dekret, s katerim je pet vasi v Lumi oprostil vseh davkov. Sinan paša je zgradil trdnjavo Kačanik v Kosovskem vilajetu z imaretom (javna kuhinja), dvema hanoma (gostišče s prenočišči), hamamom (turško kopališče) in mošejo, ki še vedno nosi njegovo ime.

Leta 1590 je dal zgraditi Biserni kiosk ob Marmarskem morju, ki je bil zadnja rezidenca Murata III. pred njegovo smrtjo. Eden njegovih zadnjih projektov v Carigradu je bila gradnja kilije, ki jo je med letoma 1593 in 1594 dokončal Davut Aga, glavni cesarski arhitekt tistega časa. Kilije odlikuje dodelana zidava, njegova okrašena grobnica (turbe) in sebil.

Bil je velik graditelj karavanserajev, mostov, kopališč in mošej, med njimi tiste v Kačaniku. Več pomembnih stavb je zgradil v Sarajevu, Solunu in Beogradu ter v Istanbulu in drugih državah islamskega sveta. Bil je velik zagovornik sultanije Safije Sultan, ki je bila prav tako albanskega porekla.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Ceviz, Aydın Emre; Akkaya, Aytaç. »Anasayfa«. Ulusal Tez Merkezi (v turščini). str. 134–135.
  2. 2,0 2,1 Peirce, L.P. (1993). The Imperial Harem: Women and Sovereignty in the Ottoman Empire. Studies in Middle Eastern history. Oxford University Press. str. 246–247. ISBN 978-0-19-508677-5.
  3. Record #138213135 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. Andreas Tietze (1975), Mustafa Ali's Description of Cairo of 1599: text, transliteration, translation, notes, Forschungen zur islamischen Philologie und Kulturgeschichte, Verl. d. Österr. Akad. d. Wiss., str. 75, ISBN 978-3700101192, OCLC 2523612
  5. Elsie, Robert (2013). A Biographical Dictionary of Albanian History. 6 Salem Road, London W2 4BU: I.B Tauris & Co. Ltd. str. 416. ISBN 978-1780764313. Pridobljeno 7. januarja 2014.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija (povezava)
  6. 6,0 6,1 6,2 Malcolm, Noel (2015). Agents of Empire: Knights, Corsairs, Jesuits and Spies in the Sixteenth-century Mediterranean World. Oxford University Press. ISBN 978-0190262785. pp. 264–265.
  7. 7,0 7,1 Malcolm 2015, str. 267–268.
  8. 8,0 8,1 8,2 Elsie 2012.
  9. Hasan Beyzade Ahmet, 1636 or 1637 (2004). Hasan Bey-zâde târîhi. Aykut, Şevki Nezihi., Atatürk Kültür, Dil, ve Tarih Yüksek Kurumu (Turkey). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. ISBN 9751609992. OCLC 57346667.
  10. Hasan Beyzade Ahmet, 1636 or 1637 (2004). Hasan Bey-zâde târîhi. Aykut, Şevki Nezihi., Atatürk Kültür, Dil, ve Tarih Yüksek Kurumu (Turkey). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. ISBN 9751609992. OCLC 57346667.
  11. Fetvacı, Emine (2013). Picturing History at the Ottoman Court. Bloomington, IA: Indiana University Press. str. 217. ISBN 978-0253006783. Pridobljeno 7. januarja 2014.
  12. Miranda Vickers (2011). The Albanians: A Modern History. I.B. Tauris. str. 43–. ISBN 978-0857736550.

Vira[uredi | uredi kodo]

Politične funkcije
Predhodnik: 
Mahmud Paša
Osmanski guverner Egipta
1567–1569
Naslednik: 
Čerkes Iskender Paša
Predhodnik: 
Čerkes Iskender Paša
Osmanski guverner Egipta
1571–1573
Naslednik: 
Husein Paša Boljanić
Predhodnik:
Lala Kara Mustafa Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
7. avgust 1580 – 6. december 1582
Naslednik:
Kanijeli Sijavuš Paša
Predhodnik:
Kanijeli Sijavuš Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
14. april 1589 – 1. avgust 1591
Naslednik:
Serdar Ferhad Paša
Predhodnik:
Kanijeli Sijavuš Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
28. januar 1593 – 16. februar 1595
Naslednik:
Serdar Ferhad Paša
Predhodnik:
Serdar Ferhad Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
7. julij 1595 – 19. november 1595
Naslednik:
Lala Mehmed Paša
Predhodnik:
Lala Mehmed Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
1. december 1595 – 3. april 1596
Naslednik:
Damat Ibrahim Paša