Knittelfeld
 |
Knittelfeld | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
  Knittelfeld Geografski položaj mesta v Avstriji | ||
| 47°12′54″N 14°49′46″E / 47.21500°N 14.82944°E | ||
| Država | Avstrija | |
| Dežela | Štajerska | |
| Okraj | Murtal | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Harald Bergmann (SPÖ) | |
| Površina | ||
| • Skupno | 13,80 km2 | |
| Nadm. višina | 645 m | |
| Prebivalstvo (1. januar 2025) | ||
| • Skupno | 12.870 | |
| • Gostota | 930 preb./km2 | |
| Časovni pas | CET | |
| Poštna številka | 8720 | |
| Omrežna skupina | 03512 | |
| Avtomobilska oznaka | MT | |
| Spletna stran | www.knittelfeld.at | |
Knittelfeld je mesto in mestna občina na avstrijskem Štajerskem z 12.870 prebivalci. Nahaja se v okraju Murtal (Okraj doline Mure) in je del sodnega okraja Judenburg. Do 1. januarja 2012 je bilo mesto središče okraja Knittelfeld.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Zemljepisni položaj
[uredi | uredi kodo]Knittelfeld se nahaja na levem bregu reke Mure, v zgodovinski pokrajini Zgornja Štajerska na vzhodnem robu Judenburške kotline. Mesto se nahaja na nadmorski višini 645 metrov ob vznožju Nizkih Tur na severu in podaljška Labotniških Alp na jugu.
Promet
[uredi | uredi kodo]Knittelfeld na severu zaobide hitra cesta S36 (Sankt Michael in Obersteiermark - Judenburg), ki mesto povezujeje s preostalo Zgornjo Štajersko in okrajem Murtal. Trenutno se omenjena hitra cesta konča v Judenburgu, v načrtovanju pa je povezava hitre ceste S36 s Celovško hitro cesto S37 preko Brež, ki bo izboljšala cestne povezave med Zgornjo Štajersko in Koroško.
Mesto je s Koroško in preostalo Avstrijo sicer že zdaj dobro povezano zaradi Rudolfove železnice, ki Zgornjo Avstrijo, pa tudi Dunaj preko Južne železnice, povezuje s Koroško in Italijo. Po izgradnji Goliške hitre železnice (Koralmbahn) so se frekvence nekoliko okrnile, kljub temu pa po urnem taktu vozi vlak Štajerske primestne železnice S8 (Judenburg - Leoben - Bruck an der Mur).
Leta 1996 so bile ustanovljene regionalne avtobusne linije Aichfeld, ki povezujejo mesta Aichfeld, Knittelfeld, Spielberg, Zeltweg, Fohnsdorf in Judenburg v Judenburški kotlini. Trenutno obratujejo tri avtobusne linije.
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Leta 2015 je bila s štajersko občinsko reformo k Knittelfeldu priključena občina Apfelberg. Danes je mestna občina razdeljena na dve katastrski občini: Apfelberg in Knittelfeld; ter tri naselja oz. kraje (v oklepaju število prebivalcev 1. januar 2025[1]):
- Apfelberg (208)
- Knittelfeld (11.798)
- Landschach (864)
Sosednje občine
[uredi | uredi kodo]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Mesto je bilo prvič pisno omenjeno leta 1224 kot »Chnvteluelde«[2]. V bližini Knittelfelda je leta 1292 prišlo do zadnjih spopadov Landsberške zveze proti vojvodi Albrehtu I., ki so se končali z vojvodovo zmago. Leta 1302 je Knittelfeld prejel mestne pravice. V letih 1849/50 je bila ustanovljena politična občina Knittelfeld.[3]
Med prvo svetovno vojno je bilo pred Knittelfeldom zgrajeno taborišče za vojne ujetnike, ki je bilo samozadostno in izolirano ter je predstavljalo »mesto pred mestom«. Leta 1915 je število vojnih ujetnikov, večino katerih je bilo iz Ruskega imperija, doseglo mejo 30.000 in s tem nekajkrat preseglo število prebivalcev Knittelfelda samega. Po vstopu Italije v vojno je knittelfelško taborišče dobilo še drugo funkcijo, in sicer kot vojaška bolnišnica za ranjence iz soške fronte. Bolnišnica je imela sprejemno zmogljivost več kot 5.000 oseb. Po koncu vojne je bil kompleks preurejen v Knittelfelder Neustadt, mestno četrt, ki je imela še do začetka 60. let prejšnjega stoletja negativen sloves.[4]
V času druge svetovne vojne so zavezniki 23. februarja 1945 bombandirali središče Knittelfelda in ga spremenili v ruševine.[5]
Sklici in literatura
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Einwohnerzahl 1. 1. 2025 Ortshafen«. Statistik Austria. Statistik Austria. 1. januar 2025. Pridobljeno 16. februarja 2026.
- ↑ Niemeyer, Manfred (2012). Deutsches Ortsnamenbuch. Berlin: De Gruyter. str. 321. ISBN 978-3-11-018908-7.
- ↑ Allgemeines Landesgesetz- und Regierungsblatt für das Kronland Steiermark, 21. Stück. Vojvodina Štajerska. 1850.
- ↑ Im Jahr 2009 hielt die ARGE Knittelfelder Neustadt, die von der Stadtgemeinde Knittelfeld, der Urania Steiermark, dem damaligen Landesmuseum Joanneum, der Karl-Franzens-Universität und anderen gebildet wurde, eine Ausstellung samt begleitender Vortragsreihe ab, die sich der Entwicklung der Knittelfelder Neustadt vom Gefangenenlager zur aufstrebenden Wohngegend widmete, siehe dazu: Gerhard M. Dienes, Gundi Jungmeier (Hrsg.), Geschlossene Gesellschaft? die Entwicklung der Knittelfelder Neustadt vom Gefangenenlager zur aufstrebenden Wohngegend, Leykam, Graz 2009.
- ↑ Karner, Stefan (1986). Die Steiermark im Dritten Reich 1938–1945. Gradec: Leykam. str. 391. ISBN 3-7011-7302-8.