Kneža, Cirkno
Kneža Grafendorf | |
---|---|
![]() | |
46°39′20.2″N 13°6′33.8″E / 46.655611°N 13.109389°E | |
Država | ![]() |
Dežela | Koroška |
Okraj | Šmohor |
Občina | Cirkno |
Površina | |
• Skupno | 22,18 km2 |
Nadm. višina | 660 m |
Prebivalstvo (2024-01-01)[1] | |
• Skupno | 549 |
• Gostota | 25 preb./km2 |
Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) |
UTC+2 (CET/CEST) | |
Avtomobilska oznaka | HE |
Št. občine | 20306 |
Št. naselja | 00466 |
Št. katastrske občine | 75102 |
Popisni okoliš/ -okraj | Grafendorf (20306 002) |
Kneža (nemško Grafendorf) je vas in katastrska občina v občini Cirkno (Kirchbach), na levi strani reke Zilje, 23,5 km zahodno od Šmohorja (nem. Hermagorja) v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem na nadmorski višini 660 m. 1. januarja 2024 je vas imela 549 prebivalcev. Je največji kraj v trški občini Cirkno.
Geografska lega
[uredi | uredi kodo]Vas Kneža leži v Zgornji Ziljski dolini med Šmohorjem in Cirknim, na nadmorski višini 655 m. Nahaja se na levi strani malo stran od Ziljske ceste (B 111), ki kraj povezuje s sosednjimi kraji. Nad Knežo ležijo na pobočnih terasah na sončni strani gorske kmetije Schmalzgrube, Welzberg, Katlingberg in Lenzhof, ki tvorijo ločene vasi. Ob vznožju Reißkofela je zdravilišče Reißkofelbad.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Okoli leta 600 po Kr. so se Slovani in Avari spopadli z Langobardi pri potoku Grmnica (Griminitzen). Leta 1206 je kraj prvič omenjen v listini kot Grauendorf, kasneje kot Grevendorf. V 12. in 13. stoletju so Ziljski dolini gospodarili Goriški grofje. Območje vasi Kneža je spadal pod gospostvo Goldenstein (razvaline pri Goldbergu pri Dellachu). Leta 1525 je Zgornja Koroška in s tem Ziljska dolina postala del Ortenburške grofije in so jo do leta 1848 upravljali knezi Porcia. Od leta 1809 do 1814 je bila Ziljska dolina pod francosko oblastjo.
Pomembni objekti
[uredi | uredi kodo]- Župnijska cerkev Sv. Mihaela, romansko-gotska, z baročnimi dodatki
- Kapela Trpečemu odrešeniku
- Cerkev Sv. Helene v Wieserberg, romanska stavba
Viri
[uredi | uredi kodo]- Thomas Steppan : Sankt Helena am Wieserberg; Die spätromanischen Wandmalereien; Große Kunstführer / Kirchen und Klöster; Zvezek 243; Založnik Schnell und Steiner; Regensburg; 2009; ISBN=978-3-7954-2215-8
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.