Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda, vendar ima vseeno ta dejavnost velik družbeni pomen, saj zagotavlja oskrbo prebivalstva z živili in preprečuje razpad kulturne krajine. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5%.

Od januarja 2010 do januarja 2011 se je število delovno aktivnih v kmetijstvu z 32.200 povečalo na 38.000. Povečanje je posledica izgube zaposlitve v gospodarstvu. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo konec leta 2010 v kategoriji kmetov obvezno zdravstveno zavarovanih 13.536 ljudi, po njih pa še 8129 družinskih članov. Predvsem v zadnjem desetletju se je zmanjšalo število pridelovalcev zelenjave (leta 2000 jih je bilo 1750, leta 2010 pa samo še 1114)in živinorejcev (leta 2010 jih je 12% manj kot leta 2000). Delež gospodarstev z gozdom se je v istem obdobju zmanjšal za 5%. Skupaj je bilo leta 2010 v Sloveniji okrog 75.000 gospodarstev, ki se preživljajo z gozdom, kar je 13,6% manj kot leta 2000.[1]

Zaposlitve v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu, ribolovu v sloveniji[2]

jan. 2008 jan. 2009 jan. 2010 jan. 2011
delovno aktivni 40.700 37.773 31.918 37.974
zaposleni 5.164 5.051 4.918 4.754
zaposleni pri pravnih osebah 4.527 4.404 4.286 4.140
zaposleni pri fizičnih osebah 637 647 632 614
samozaposleni brez kmetov 486 504 530 523
samozaposleni kmetje 35.050 32.218 26.470 32.697


Kmetijska zemljišča[uredi | uredi kodo]

V Slovenije je:

Naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Slovenija je med tistimi evropskimi državami, ki nimajo dokaj ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. To pa zato, ker ima naša država veliko hribovitega in kraškega površja, torej je veliko razčlenjenega in strmega površja. Tudi podnebje in prst nista dovolj ugodna, da bi bilo kmetijstvo pri nas uspešno. Zaradi vseh teh neugodnih dejavnikov pri nas leži kar 75% zemljišč v manj rodovitnih območjih ostale pa na rodovitnih, ki se nahajajo predvsem v nižinah. V hribovitem svetu, ki pri nas prevladuje, pa se lahko uveljavlja samo hribovsko kmetijstvo, ki pa je za 30% manj produktiven od nižinskega.

Na določenih zemljiščih pa so se odločili, da poskusijo zmanjšati vpliv naravnih razmer in tako izboljšajo možnosti za pridelovanje. Taki posegi se imenujejo melioracija. Najbolj znana področja Slovenije katerim so s tem posegom dvignili produktivnost so Ljubljansko barje in panonske pokrajine.

Družbene razmere za kmetijstvo v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Tudi družbene razmere v Sloveniji za kmetijstvo niso dokaj dobre. Največji problem je zemljiška razdrobljenost, zato je veliko majhnih kmetij. Majhnost posesti je predvsem posledica dedovanja. Ta problem pa je največji v SV delu Slovenije. Ta problem pa rešujejo z komasacijami.

Drugi večji problem pa je sestava kmečkega prebivalstva, saj se je večina mladih odselila v mesta in na kmetijah ostajajo samo starejši. Večina lastnikov kmetij pa tudi nima ustrezne izobrazbe.

Izginjanje obdelovalnih površin[uredi | uredi kodo]

Zaradi slabih razmer v kmetijstvu v Sloveniji se iz leta v leta zmanjšuje število zemljišč, zaradi:

Te dva procesa pa sta najbolj značilna za predalpski in alpski del Slovenije, ker se mlado prebivalstvo odseljuje staro pa mi več zmožno skrbeti za zemljišča.

V nižinah pa se število zemljišč zmanjšuje zaradi:

  • zazidave
  • gradnje cest

Zaradi vseh teh procesov je v Sloveniji od okoli leta 1970 pa do danes izginilo okoli 150 000ha zemljišč.

Poljedelstvo[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji ima ugodne razmere za poljedelstvo samo Štajerska (panonski svet), ki je pri nas tudi najpomembnejše območje za poljedelstvo. Na skoraj polovici polj so posajene žitarice oz. žita.

Kultura Področje uspevanja
krmne rastline Osrednja Slovenija
vrtnine Primorska
industrijske rastline Povsod (v bližini obratov za predelavo)

Živinoreja[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je zaradi hribovskega površja bolj razvita živinoreja kot pa poljedelstvo. Prispeva več kot pol celotne kmetijske pridelave. Najpomembnejša panoga pri nas v živinoreji pa je govedoreja. Delimo jo na mesno in na mlečno, pri nas pa se po navadi lastniki kmetij odločajo za kombinirajo (mesno in mlečno). Mleka v naši državi pridelamo več kot pa ga porabimo. Tudi prašičereja je pri nas dokaj razvita, vendar se ob njen pojavlja veliko problemov, kot je na primer smrad. Velik pomen ima tudi perutninarstvo, saj je edino izmed panog doseglo ravan evropskih držav. Prevladuje pa reja piščancev in kokoši. Pomen drobnice pa se je v zadnjih letih zvečal, vendar je še vedno njen pomen zelo majhne. Za konjerejo pa je pri nas značilen v glavnem turistični pomen, zaradi Lipicancev.

Panoga Področje
govedoreja Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine)
prašičjereja Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine)
perutninarstvo Vsa Slovenija
drobnica Vsa Slovenija
konjereja Lipica

Vinogradništvo in sadjarstvo[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Vinorodna dežela

Slovenija je vinogradniška država z raznovrstnimi in kakovostnimi vini. Vina teran, rebula in cviček pa so slovenska avtohtona vina, saj jih pridelujejo samo pri nas. Vinorodna območja pripadajo trem vinorodnim rajonom (območjem), to pa so primorski, posavski in podravski rajon. Ponekod so postale prave vinogradniške pokrajine , ki pa so bolj pomembne za turizem kot za pridelavo, čez njih pa vodijo vinske ceste.

Pri sadjarstvu pa razlikujemo panonsko in primorsko sadjarsko območje.

Panonsko območje Primorsko območje
Jabolka Breskve
Hruške Marelice
Češnje

Gozdarstvo[uredi | uredi kodo]

Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi, saj gozd pokriva kar 54% njenega površja. V zadnjih letih pa je delež gozda zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč zvečal. Gozd je pri nas razširjen povsod. Območja z največjimi gozdnimi površinami so neposeljena ali pa so zelo redko poseljena. Gozdarstvo je tam glavna, ali pa celo edina gospodarska dejavnost.

Čeprav gozdarstvo predstavlja le majhen delež našega bruto domačega proizvoda in zaposluje dokaj malo ljudi, imajo v Sloveniji gozdovi velik pomen.

Tudi gozdovi so večinoma v zasebni lasti. Po osamosvojitvi pa se je delež gozdov v zasebni lasti še povečal zaradi denacionalizacije. Zaradi večjega izkoriščanja gozda se je v preteklosti pokazala potreba po načrtnem gospodarjenju z gozdovi. Ker smo uvedli ta način gospodarjenja, se je pri nas lesno bogastvo zelo povečalo. Zaradi pogozdovanja z iglavci, ki imajo večji letni prirastek lesa kot listavci, se je veliko gozdov spremenilo iz listnatih v iglaste. Največ pa se poseka iglavcev, čeprav jih je manj kot listavcev.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Delo, 19.4.2011, S.B.:Zaposlovanje v kmetijstvu, str.23
  2. ^ Delo:Statistični urad Republike Slovenije