Kloksacilin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kloksacilin
Cloxacillin.svg
Cloxacillin ball-and-stick.png
Klinični podatki
Blagovne znamke(v Sloveniji ni registriran)[1]
AHFS/Drugs.comMicromedex Detailed Consumer Information
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabeperoralno, i.m.
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost37 do 90 %
Vezava na beljakovine95 %
Razpolovni čas30 min do 1 ure
Izločanjeskozi ledvice in z žolčem
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.468 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC19H18ClN3O5S
Mol. masa435,88 g·mol−1
3D model (JSmol)

Kloksacilin je penicilinski antibiotik,[2] ki se uporablja v zdravljenju številnih bakterijskih okužb,[3] kot so impetigo, celulitis, pljučnica, septični artritis in vnetje zunanjega ušesa.[3] Spada med tako imenovane antistafilokokne antibiotike, saj je načeloma učinkovit pri zdravljenju okužb s stafilokoki;[4] ni učinkovit pri okužbah, ki jih povzroča proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA).[2] Uporablja se peroralno (skozi usta) in v obliki intramuskularne injekcije.[3]

Neželeni učinki vključujejo slabost, drisko in preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo.[3] Lahko pride tudi do driske zaradi okužbe s Clostridium difficile.[2] Pri posameznikih, pri katerih je ob uporabi penicilinskih antibiotikov prišlo do preobčutljivostne reakcije, se uporaba kloksacilina odsvetuje.[3] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo relativno varna.[3]

Kloksacilin so patentirali leta 1960 ter ga odobrili za klinično uporabo leta 1965.[5] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6] V Sloveniji ni registriranega zdravila s kloksacilinom.[1]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Gre za polsintezni penicilinski antibiotik, ki deluje proti stafilokokom, ki proizvajajo betalaktamaze.

Farmakokinetika[uredi | uredi kodo]

Kloksacilin se za razliko od nekaterih drugih benzilpenicilinov absorbira iz prebavil po peroralni uporabi, vendar je absorpcija omejena.[4]

Družba in kultura[uredi | uredi kodo]

Kloksacilin so odkrili in razvili pri podjetju Beecham (danes GlaxoSmithKline).[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BJENALISTI%5D=1)+(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_kloksacilin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 18. 3. 2021.
  2. 2,0 2,1 2,2 "Cloxacillin (Professional Patient Advice)". www.drugs.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. 12. 2016. Pridobljeno dne 10. 12. 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 World Health Organization (2009). Stuart MC, Kouimtzi M, Hill SR (ur.). WHO Model Formulary 2008. World Health Organization. str. 98, 100, 110–111, 586, 602, 614, 623. hdl:10665/44053. ISBN 9789241547659.
  4. 4,0 4,1 Kovačič, Alenka, Locatelli, Igor, Mrhar, Aleš (2010). Farmakokinetika penicilinskih antibiotikov: preklop iz intravenske na peroralno terapijo. Zdravstveno varstvo, letnik 49, številka 4, str. 211-218.
  5. Fischer, Janos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (angleščina). John Wiley & Sons. str. 490. ISBN 9783527607495. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. 12. 2016.
  6. World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  7. David Greenwood (2008). Antimicrobial drugs: chronicle of a twentieth century medical triumph. Oxford University Press US. str. 124–. ISBN 978-0-19-953484-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. 6. 2013. Pridobljeno dne 18. 11. 2010.