Pojdi na vsebino

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Delo v času COVID-19 na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, marec 2020

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Japljevi ulici 2 je del Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V zgradbi z zanimivo zgodovino imata danes svoje prostore infekcijska klinika in gastroenterološka interna klinika. Znotraj infekcijske klinike so delovali in delujejo številni priznani slovenski infektologi, kakor so Milko Bedjanič, Vlado Brinovec, Radoslav Žargi, Marica Marolt-Gomišček idr.

Zgodovina zgradbe in klinike

[uredi | uredi kodo]

Leto dni po velikem ljubljanskem potresu leta 1895 je bil za ljubljanskega župana izvoljen Ivan Hribar (1851–1941). Takoj se je lotil obnovitvenih del porušenega dela mesta. Med številnimi načrti te mestne obnove se je znašel tudi načrt za gradnjo ubožnice, ki ga je z vsemi pridobitvami modernega časa (stranišča, kopalnice, moderna jedilnica) izdelal arhitekt Maks Fabiani (1865–1962), medtem ko je za gradnjo poskrbelo gradbeno podjetje Tönnies. Ubožnica je bila slovesno odprta leta 1901 in je takoj sprejela okoli sto ljubljanskih revežev. Moški so bili nameščeni v pritličju, kjer je bila tudi jedilnica, ženske pa v prvem nadstropju. Kapaciteto ubožnice so povečali po prvi svetovni vojni, ko so dodali novo nadstropje.

Infekcijska klinika je svoje prostore v tej zgradbi dobila po drugi svetovni vojni, ko je leta 1945 poslopje pripadlo novoustanovljeni Medicinski fakulteti. Pozneje je infekcijski kliniki pripadlo dodano nadstropje, medtem ko se je v Fabianijev del naselil gastroenterološki oddelek.

Zaradi premajhnih kapacitet stare infekcijske klinike so junija 2025 položili temeljni kamen za izgradnjo nove, ki naj bi bila po predvidevanjih končana v dveh etapah med letoma 2027 in 2030. Načrte zanjo so izdelali pri Arhitekturi Krušec.