Univerzitetni klinični center Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Klinični center)
Jump to navigation Jump to search
Glavna stavba UKC Ljubljana
Maskoto je zrisal ilustrator Ciril Horjak
Maskota UKC Ljubljana Klinko

Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost[1]

Z 8.359 zaposlenimi - od tega 1.410 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.933 (47 %) medicinskih sester - in 2.138 bolniškimi posteljami je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in ena največjih v Srednji Evropi. Pri izobraževalno-raziskovalno dejavnosti primarno sodeluje s Medicinsko fakulteto UL in Zdravstveno fakulteto UL.

Univerzitetni klinični center Ljubljana je kot "Klinični center Ljubljana" leta 1992 prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. [2]

Generalni direktor je Janez Poklukar.

Predhodniki[uredi | uredi kodo]

  • 1786: 19. junij, v Ljubljani na Ajdovščini ustanovljena prva civilna splošna bolnišnica za mesto in deželo.
  • 1874: Na kirurškem oddleku izvedejo prvo operacijo v etrovi inhalacijski anasteziji.
  • 1889: Na Streliški ulici zgradijo novo bolnišnico za otroke.
  • 1895: Nova deželna splošna bolnišnica na Zaloški cesti začne sprejemati bolnike.
  • 1919: V Ljubljani se začne študij na (še nepopolni) medicinski fakulteti.
  • 1940: Konča se gradnja Šlajmarjevega doma na Zaloški cesti, ki občutno poveča število postelj.
  • 1946: V prostorih nekdanje Gospodinjske šole v Šiški urejena bolnišnica dr. Petra Držaja.

Poimenovanja ljubljanske bolnišnice skozi čas[uredi | uredi kodo]

  • 1786: Civilna bolnica
  • 1850-1918: Deželna civilna bolnica
  • 1918-1931: Splošna bolnica v Ljubljani
  • 1931-1941: Obča državna bolnica v Ljubljani
  • 1941-1945: Splošna bolnica v Ljubljani
  • 1945-1953: Medicinska fakulteta - Klinične bolnice v Ljubljani
  • 1953-1972: Klinične bolnice v Ljubljani
  • 1972-1981: Klinični center Ljubljana
  • 1982-1992: Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • 1993-2006: Klinični center Ljubljana
  • 2006: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Pomembni dogodki[uredi | uredi kodo]

Na gradbišču kliničnega centra leta 1966
Delo na Infekcijski kliniki v času COVID-19, marec 2020
  • 1966:30. junij, Skupščina SRS Slovenija sprejme Zakon o nadaljnji izgradnji kliničnega centra v Ljubljani in za ta namen zagotovi 191 milijonov dinarjev (revalorizirano po preračunu SURS 170 milijonov evrov leta 2020)
  • 1966:13. julij, začetek gradnje centralne stavbe.
  • 1966: 1. september, letalska nesreča pri Brniku, na kraju nesreče je umrlo 80 ljudi, pet ob prevozu v bolnišnico in pet po sprejemu, poškodovani so bili oskrbljeni v Kliničnih bolnicah Ljubljana
  • 1975: 29. november, slovesna otvoritev kliničnega centra.
  • 1980: 4. maj, ob 15.05 v KC za posledicami gangrene umre dolgoletni predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito.
  • 1991: v času osamosvojitvene vojne med 27. junijem in 9. julijem v bolnišnici oskrbijo 108 poškodb, ki so posledica vojnih razmer, med njimi 45 strelnih poškodb.[3]
  • 1996: Preoblikovanje javnega zavoda Klinični center Ljubljana in sprejem novega statuta.
  • 2006: Zavod se preimenuje v Univerzitetni Klinični Center Ljubljana, kar poudarja njegovo vlogo izobraževanja.
  • 2010: Prva operacija, pri kateri je asistiral robot, na oddelku za kardiovaskularno kirurgijo.
  • 2010: 27. november: Prometna nesreča na avtocesti pri Višnji gori, Reševalci so v ljubljanski Klinični center prepeljali  21 poškodovancev, dva sta zdravniško pomoč poiskala sama.[4]
  • 2012: 23. avgust, Na območju Iga je okoli osme ure zjutraj strmoglavil balon z 32 osebami. Od 21 poškodovancev so jih morali 10 oživljati. Večino poškodovanih so oskrbeli v UKC Ljubljana, pet so jih prepeljali v bolnišnico Novo mesto, dva v UKC Maribor, po enega pa v celjsko in jeseniško bolnišnico.
  • 2016: Odkrtije, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.[5]
  • 2018: Rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo 3D modela.[6]
  • 2018: Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril.[7]
  • 2018: Prvi slušni vsadek v možgansko deblo.[8]
  • 2019: Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc.[9]
  • 2020: Soočanje z epidemijo COVID-19
  • 2020: Inovativna metoda pristopa za angiografijo koronarnih žil in menjavo aortne zaklopke preko ascendentne aorte.[10]
  • 2020: Prva presaditev pljuč pri otrocih s hkratnim potekom presaditve srca pri drugem otroku [11]

Dostop (javni prevoz)[uredi | uredi kodo]

Večina stavb UKC se nahaja ob ljubljanski Zaloški cesti. Mimo po njej obratujejo naslednje linije javnega mestnega avtobusnega prometa št. (postajališče Klinični center): 2, 9, 11, 11B, 20, 20Z in 25.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Uradna spletna stran https://www.kclj.si/
  2. "Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012". Pridobljeno dne 2020-09-04.
  3. "Kirurška oskrba poškodovanih v spopadu v Trzinu in poškodovancev, oskrbljenih v UKC Ljubljana med junijsko vojno".
  4. "Na "dolenjki" zaradi prevelike hitrosti ugasnila tri življenja".
  5. "Virus Zika: Odkritje slovenskih znanstvenikov odmeva po svetu". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  6. "Izjemen dosežek slovenskih kirurgov: po rekonstrukciji na podlakti nos prenesli na obraz". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  7. "Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril v UKC-ju Ljubljana". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  8. Zupanič, Milena (2018-11-17). "FOTO:Italijanski deklici slovenska kirurga povrnila sluh". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  9. "UKC Ljubljana: Operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-03-10.
  10. "Bolnika operirali na inovativen način, ki še ni bil opisan v strokovni literaturi". 24ur.com. Pridobljeno dne 2020-08-13.
  11. "V UKC Ljubljana prva presaditev pljuč pri otroku". Pridobljeno dne 2020-09-04.

2. O nas - UKC Ljubljana

3. Borisov, Peter: Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in razvoj; 1986. COBISS

4. Zupanič Slavec, Zvonka: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija; 2017. COBISS

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]