Kiti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kiti
Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno
Kit grbavec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Cetacea
Brisson, 1762
Podredovi in družine[2]

Mysticeti (vosati kiti)

Odontoceti (zobati kiti)

Archaeoceti (izumrli)

Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grškega κῆτος (kētos) - orjaška riba oz. morska pošast) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki je kdajkoli živela na Zemlji.

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.[3]

Kiti v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.

V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.[4]

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.
  2. ^ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
  3. ^ Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). "Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors". ScienceDaily. Pridobljeno dne 2007-12-21. 
  4. ^ (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]