Kirt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V tabeli so rune za sistema Angerthas Daeron in Angerthas Moria, ki sta predstavljena v Dodatku E v Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike.

Kirt (izvirno angleško Cirth; sindarinska izgovorjava: [ˈkirθ], kar pomeni "rune") je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R. Tolkien izumil za umetne jezike (npr. kvenja, sindarščina in khuzdûl), ki jih je zasnoval in uporabil v svojih delih ( znan primer Tolkienove uporabe kirta je napis na Balinovi grobnici v Morii), včasih pa je z njimi zapisal tudi kakšno angleško besedilo (na primer na naslovnicah Hobita in Gospodarja prstanov).

V zgodovini Srednjega sveta so prvotni Certhas ustvarili Sindarji (ali sivi vilini) za svoj jezik, sindarinščino. Njegova razširitev in izpopolnitev je bila znana kot Angerthas Daeron, saj je bila pripisana Sinda Daeronu, čeprav so jo najverjetneje uredili Noldorji, da bi predstavili glasove drugih jezikov, kot sta Quenya in Telerin.

Čeprav ga je pozneje v veliki meri nadomestil tengwar, so škrati vseeno sprejeli kirt za zapisovanje svojega khuzdulskega jezika (Angerthas Moria) in jezikov ljudi (Angerthas Erebor). Kirt so v svoji najstarejši in najpreprostejši obliki prilagodile tudi različne rase, vključno z ljudmi in celo orki.

Ena sama runa je kerta (izvirno: certh [ˈkɛrθ]). Kirt (izvirno ang. Cirth [ˈkirθ]) je množina in če je zapisano z veliko začetnico, pomeni pisavo; rune same se označijo kot kirt (izvirno cirth [ˈkirθ]).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tolkien je pisavo kirt osnoval na sistemu anglosaškega in skandinavskega runopisa, vendar so njihove zvočne vrednosti podobne le pri nekaterih samoglasnikih. Sistem dodeljevanja zvočnih vrednosti je v Kirtu veliko bolj sistematičen kot v zgodovinskih runah (npr. zveneče različice nezvenečega zvoka so izražene z dodatno črto). Podoben sistem je bil predlagan za nekaj zgodovinskih run, vendar je v vsakem primeru veliko bolj nejasen.

Delitev med starejšimi Kirtom Daerona in preureditvijo s strani škratov in ljudi je Tolkien razlagal kot vzporednico razvoju Fuþorca v Mlajšega Fuþarka Izvirni vilinski kirt "kot domnevni proizvod višje kulture" je osredotočen na logično ureditev in tesno povezavo med obliko in vrednostjo, medtem ko so prilagoditve, ki so jih izvedle smrtne rase, vnesle nepravilnosti. Podobno kot germanska plemena, ki pred spreobrnitvijo v krščanstvo niso imela pisane literature in so uporabljala le preproste rune, so se sindarski vilini iz Belerianda s svojim kirtom seznanili z bolj zapletenimi Fëanorjevim tengvarjem, ko so se noldorinski vilini vrnili v Srednji svet iz dežel božanskih Valarjev.

Tolkien sam je zelo redko uporabljal kirt; poleg zgoraj omenjenih virov je nekaj dodatnih informacij znano še iz njegovih pisem (The Letters of J. R. R. Tolkien).

Zgodovina v Tolkienovi mitologiji - Certhas[uredi | uredi kodo]

Pisavo kirt je ustvaril potujoči pevec kralja Thingola Doriatskega Daeron in se je prvotno imenovala certhas daeron. Pozneje je bila razširjena v t. i. angerthas daeron. Kirt je bil nato večinoma zamenjan s Fëanorjevim tengvarjem. Pisavo pa je posvojila rasa škratov za zapis njihovega jezika khuzdûl (obliki angerthas moria in angerthas erebor), saj je bila, v primerjavi s tengvarjem, zaradi svojih ravnih in enostavnih linij enostavnejša za vrezovanje.

V Dodatku E v Kraljevi vrnitvi Tolkien piše, da so Sindarji iz Belerianda prvič razvili abecedo za svoj jezik nekje med tem, ko je Fëanor izumil tengvar (1250 leta Dreves), in tem, ko so ga izgnani Noldor na začetku Prvega veka uvedli v Srednjem svetu.

Ta abeceda je bila zasnovana tako, da je predstavljala le zvoke njihovega jezika - sindarinščine, njene črke pa so se večinoma uporabljale za zapisovanje imen ali kratkih spomenikov na les, kamen ali kovino, zato so imele oglate oblike in ravne črte. V sindarinščini so te črke poimenovali kirt (ed. kert) iz vilinskega korena *kir-, ki pomeni "cepiti, rezati". Abeceda kirta, sestavljena iz run, ki so bile naštete v ustreznem vrstnem redu, je bil splošno znan kot Certhas ([ˈkɛrθɑs], kar v sindarinščini pomeni "runske vrstice" in se prosto prevaja kot "runska abeceda").

Najstarejše kerte so bili naslednje:

Soglasniki Certh 1.svg p Certh 2.svg b Certh 5.svg mh Certh 6.svg m
Certh 8.svg t Certh 9.svg d Certh 12.svg n
Certh 18.svg k Certh 19.svg g Certh 22.svg ng
Certh 29.svg r Certh 31.svg l Certh 13.svg ~ Certh 15.svg h ali s Certh 35.svg s ali h Certh 36.svg ss
Samoglasniki Certh 39.svg i Certh 42.svg u Certh 46.svg e Certh 50.svg o

Oblika teh črk je bila nekoliko nesistematična, za razliko od kasnejših prestavitev in razširitev, ki so jih naredile bolj oblikovne. Za ⟨h⟩ in ⟨s⟩ sta bili uporabljeni kirti Certh 13.svginCerth 35.svg, vendar je prihajala pri tem do razlik. Številne rune so sestavljene iz ene same navpične črte (ali "stebla"), ki ima na eni ali obeh straneh pritrjeno "vejo". Če je bila veja narejena samo na eni strani, je bila navadno desna. Obratna usmerjenost ni bila tako redka, a ni spremenila glasovne vrednosti znaka. (Na primer različiceCerth 13.svgaliCerth 15.svgposebej omenjene za h ali s, tudiCerth 8.svgaliCerth 10.svgza t itd.)

Sistem pisave[uredi | uredi kodo]

Certh 1.svg p /p/ Certh 16.svg zh /ʒ/ Certh 31.svg l /l/ Certh 46.svg e /e/
Certh 2.svg b /b/ Certh 17.svg nj /ndž/-z /z/ Certh 32.svg lh /ɬ/ Certh 47.svg ē /eː/
Certh 3.svg f /f/ Certh 18.svg k /k/ Certh 33.svg ng–nd /nd/ Certh 48.svg a /a/
Certh 4.svg v /v/ Certh 19.svg g /ɡ/ Certh 34.svg s /s/–h Certh 49.svg ā /aː/
Certh 5.svg hw /ʍ/ Certh 20.svg kh /x/ Certh 35.svg s /s/ - ’ /ʔ/ Certh 50.svg o /o/
Certh 6.svg m /m/ Certh 21.svg gh /ɣ/ Certh 36.svg z–ŋ /ŋ/ Certh 51.svg Certh 51a.svg ō /oː/
Certh 7.svg (mh), mb /mb/ Certh 22.svg ŋ–n /n/ Certh 37.svg ng /ŋɡ/* Certh 52.svg Certh 52a.svg ö /œ/
Certh 8.svg t /t/ Certh 23.svg kw /kʷ/ Certh 38.svg Certh 38a.svg nd–nj /ndʒ/ Certh 53.svg n /n/*
Certh 9.svg d /d/ Certh 24.svg gw /ɡʷ/ Certh 39.svg i /i/, (y) Certh 54.svg h /h/–s /s/
Certh 10.svg th /θ/ Certh 25.svg khw /xʷ/ Certh 40.svg y /j/* Certh 55.svg Certh 55a.svg /ə/*
Certh 11.svg dh /ð/ Certh 26.svg ghw /ɣʷ/, w Certh 41.svg hy /j̊, ç/* Certh 56.svg Certh 56a.svg /ʌ/*
Certh 12.svg n–r /ʀ, ʁ, r/ Certh 27.svg ngw /ŋɡʷ/ Certh 42.svg u /u/ Certh 57.svg ps /ps/*
Certh 13.svg ch /tʃ, c/ Certh 28.svg nw /nʷ/ Certh 43.svg ū /uː/ Certh 58.svg ts /ts/*
Certh 14.svg j /dʒ/ Certh 29.svg r–j /dʒ, ɟ/ Certh 44.svg w /w/ Certh 59.svg +h /◌ʰ/
Certh 15.svg sh /ʃ/ Certh 30.svg rh /r̥/–zh /ʒ/ Certh 45.svg Certh 45a.svg ü /y/ Certh 60.svg &

Čeprav so znaki za nekatere glasove enaki ali podobni tistim v zgodovinskih runah, se večinoma ne ujemajo. Tolkienov sistem je v resnici veliko bolj sistematičen in dodelan. Medtem ko je v zgodovinskih runah okoli 30 znakov (oziroma glasov), jih je v kirtu 60, kar priča o veliko bolj sofisticiranem, toda tudi zahtevnejšem sistemu pisanja.

Angerthas Daeron[uredi | uredi kodo]

V Beleriandu je bil Certhas pred koncem prvega veka preoblikovan in nadalje razvit, deloma pod vplivom tengvarja, ki so ga uvedli Noldorji. To reorganizacijo Kirta so navadno pripisovali škratu Daeronu, glasbeniku in učitelju izročila kralja Thingola iz Doriatha. Tako je novi sistem postal znan kot Angerthas Daeron (kjer je "angerthas" [ɑŋˈɡɛrθɑs] iz sindarinskega "an(d)" [ɑn(d)] + "certhas" [ˈkɛrθɑs], kar pomeni "dolge rune").

Pri tej ureditvi je dodeljevanje vrednosti posameznim certhom sistematično. Rune, sestavljene iz stebla in veje na desni strani, se uporabljajo za nezveneče zapornike, medtem ko so drugi zvoki razporejeni po naslednjih načelih:

  • dodajanje črtice veji označuje zvenečnost (npr.Certh 1.svg[p] → Certh 2.svg[b]);
  • premikanje veje v levo označuje priporniški glas (npr.Certh 8.svg[t] →Certh 10.svg[θ]);
  • postavitev veje na obe strani stebla označuje zvenečnost in nosnik (npr.Certh 18.svg[k] →Certh 22.svg[ŋ]).

Tako sestavljen kerte je mogoče razvrstiti v serije, od katerih vsaka ustreza mestu izgovorjave:

  • ustnični soglasniki temeljijo naCerth 1.svg;
  • zobni soglasniki naCerth 8.svg;
  • sprednji soglasniki naCerth 13.svg;
  • mehkonebni soglasniki naCerth 18.svg;
  • labializirani mehkonebni soglasnikov, ki temeljijo naCerth 23.svg.

Druge črke, uvedene v tem sistemu, vključujejo:Certh 48.svginCerth 44.svgza ⟨a⟩ oziroma ⟨w⟩; rune za dolge samoglasnike, ki so očitno nastale s podvojitvijo in vezavo kerte ustreznega kratkega samoglasnika (npr. Certh 50.svgCerth 50.svg ⟨oo⟩Certh 51.svg ⟨ō⟩); dva prednja samoglasnika, ki sta verjetno nastala iz vezav ustreznega zadnjega samoglasnika z ⟨i⟩-kerto (tj.Certh 39.svgCerth 42.svgCerth 45a.svg ⟨ü⟩ inCerth 39.svgCerth 50.svgCerth 52.svg ⟨ö⟩); nekaj homorganskih sklopov nosnik + zapornik (npr.Certh 38.svg [nd]).

Ker novaCerth 13.svg-serija inCerth 23.svg-serija zajemata zvoke, ki se ne pojavljajo v sindarinščini, so pa prisotni v kvenji, so jih najverjetneje uvedli izgnani Noldorji, ki so govorili kvenjo kot jezik znanja (podobno kot današnja raba latinščine).

S sposojenim prevodom je postal Kirt (izvirno Cirth) v Quenyi znan kot kertar (izvirno Certar [ˈkɛrtar]), medtem ko se je en sam certh imenoval kerta (izvirno certa [ˈkɛrta]).

Potem ko je tengvar postal edina pisava, ki se je uporabljala za pisanje, so Angerthas Daeron v bistvu uporabljali le še za vrezovanje. Vilini na Zahodu so Kirt večinoma povsem opustili, razen Noldorjev, ki so živeli v deželi Eregion, ki so ga ohranili v uporabi in ga poimenovali Angerthas Eregion.

Opomba: V tem članku so rune Angerthas zapisane z istim prečrkovanjem, kot ga je Tolkien uporabil v Dodatku E in ki se razlikuje od (latiničnega) zapisa v Kvenji in Sindarinu. Naslednje prečrkovanje IPA velja za oba jezika, razen če je navedeno drugače.

ustnični soglasniki kerta Certh 1.svg Certh 2.svg Certh 3.svg Certh 4.svg Certh 6.svg Certh 7.svg
prečrkovanje p b f v m(1) mh, mb
MFA [p] [b] [f] [v] [m] (S.) [ṽ]

(Q.) [mb]

zobni soglasniki kerta Certh 8.svg Certh 9.svg Certh 10.svg Certh 11.svg Certh 12.svg Certh 38.svg or Certh 38a.svg
prečrkovanje t d th dh n nd(2)
MFA [t] [d] [θ] [ð] [n] [nd]
sprednji soglasniki kerta Certh 13.svg Certh 14.svg Certh 15.svg Certh 16.svg Certh 17.svg
prečrkovanje ch(4) j(5) sh(6) zh nj(7)
MFA (N.) [c⁽ȷ̊⁾] [ɟj] [ç] [ʝ] ɟ[ɲj][ɲɟj]
(V.) [t͡ʃ] [d͡ʒ] [ʃ] [ʒ] [nd͡ʒ]
mehkonebni soglasniki kerta Certh 18.svg Certh 19.svg Certh 20.svg Certh 21.svg Certh 22.svg Certh 33.svg
prečrkovanje k g kh gh ŋ ng
MFA [k] [ɡ] [x] [ɣ] [ŋ] [ŋɡ]
labializirani mehkonebni soglasniki kerta Certh 23.svg Certh 24.svg Certh 25.svg Certh 26.svg Certh 28.svg Certh 27.svg
prečrkovanje kw[1] gw[2] khw ghw nw(8) ngw[2]
MFA (Q.) [kʷ₍w̥₎] [ɡʷw] [ʍ] [w] [nʷw][ŋʷw] [ŋɡʷw]

Dodatne kerte:

soglasniki kerta Certh 29.svg Certh 30.svg Certh 31.svg Certh 32.svg Certh 34.svg or Certh 35.svg Certh 36.svg Certh 54.svg
prečrkovanje r rh l lh s ss or z(9) h(10)
MFA [r] [r̥] [l] [l̥] [s] [sː] or [z] [h]
premena kerta Certh 44.svg Certh 5.svg
prečrkovanje w hw(11)
MFA [w] [ʍ]
samoglasniki kerta Certh 39.svg Certh 42.svg Certh 46.svg Certh 48.svg Certh 50.svg
prečrkovanje i, y u e a o
MFA [i], [j] [u] [e] [a] [o]
dolgi samoglasniki kerta Certh 43.svg Certh 47.svg Certh 49.svg Certh 51.svg or Certh 51a.svg
prečrkovanje ū ē ā ō
MFA [uː] [eː] [aː] [oː]
sprednji samoglasniki kerta Certh 45.svg or Certh 45a.svg Certh 52.svg or Certh 52a.svg
prečrkovanje ü ö
MFA [y] [œ]

Izviren razpored kert:

Certh 1.svg p /p/ Certh 16.svg zh; (N.): [ʝ], (V.): [ʒ] Certh 31.svg lh /l̥/ Certh 46.svg e /e/
Certh 2.svg b /b/ Certh 17.svg nj; (N.): [ɲj] ← [ɲɟj]; (V.): [nd͡ʒ] Certh 32.svg l /l/ Certh 47.svg ē /eː/
Certh 3.svg f /f/ Certh 18.svg k /k/ Certh 33.svg ng /ŋɡ/ Certh 48.svg a /a/
Certh 4.svg v /v/ Certh 19.svg g /ɡ/ Certh 34.svg s /s/ Certh 49.svg ā /aː/
Certh 5.svg hw /ʍ/ Certh 20.svg kh /x/ Certh 35.svg s /s/ Certh 50.svg o /o/
Certh 6.svg m /m/ Certh 21.svg gh /ɣ/ Certh 36.svg ss ali z /sː/ ali /z/ Certh 51.svg Certh 51a.svg ō /oː/
Certh 7.svg mh, mb; v S.: /ṽ/, v Q.: /mb/ Certh 22.svg ŋ [ŋ] Certh 37.svg - Certh 52.svg Certh 52a.svg ö /œ/
Certh 8.svg t /t/ Certh 23.svg (Q.): kw [kʷ₍w̥₎] Certh 38.svg Certh 38a.svg nd /nd/ Certh 53.svg -
Certh 9.svg d /d/ Certh 24.svg (Q.): gw [ɡʷw] Certh 39.svg i, y /i/, /j/ Certh 54.svg h /h/
Certh 10.svg th /θ/ Certh 25.svg (Q.): khw [ʍ] Certh 40.svg - Certh 55.svg Certh 55a.svg -
Certh 11.svg dh /ð/ Certh 26.svg (Q.): ghw [w] Certh 41.svg - Certh 56.svg Certh 56a.svg -
Certh 12.svg n /n/ Certh 27.svg (Q.): ngw [ŋɡʷw] Certh 42.svg u /u/ Certh 57.svg -
Certh 13.svg ch v N.: [c⁽ȷ̊⁾], v V.: [t͡ʃ] Certh 28.svg (Q.): nw [nʷw]←[ŋʷw] Certh 43.svg ū /uː/ Certh 58.svg -
Certh 14.svg j; v N.: [ɟj], v V.: [d͡ʒ] Certh 29.svg r [r] Certh 44.svg w /w/ Certh 59.svg +h /◌ʰ/
Certh 15.svg sh; v N.: [ç], v V.: [ʃ] Certh 30.svg rh [r̥] Certh 45.svg Certh 45a.svg ü /y/ Certh 60.svg &

Opombe:

  1. V skladu z zgoraj opisanimi načeli bi bil ustnični nosnik dodeljena kertaCerth 5.svg. Vendar pa je arhaični Sindarin imel dva ustnična nosnika: zveneči dvoustnični nosnik (okluziv) [m] in spirantni [ṽ] (zapisan kot ⟨mh⟩). Ker je zvok ⟨mh⟩ najbolje predstaviti z obrnjenim znakom za ⟨m⟩ (da bi nakazali njegovo spirantizacijo), je obrnjeni zvokCerth 6.svgdobil vrednost ⟨m⟩ in je bilCerth 7.svgdodeljen ⟨mh⟩. Zvok [ṽ] se je v poznejši sindarinščini združil z [v].
  2. kertaCerth 38.svgni bila oblikovno jasno povezana z zobnimi soglasniki.
  3. Certh 13.svg-serija, ki predstavlja sprednje soglasnike v kvenji, je v bistvu kirtska ustreznica tengvarskega tyelpetéma (stolpec III v Splošni rabi). V tem članku je vsaka kerta te serije opremljena z dvema prečrkovanjima IPA. Razlog za to je, da se ti soglasniki v Noldorski Kvenji izgovarjaajo kot trdonebni, v Vanjarski Kvenji pa kot zadlesnični. Čeprav je bil Angerthas Daeron zasnovan za noldorinsko različico, se zdi potrebno prikazati tudi vanjarsko izgovarjavo, saj je samo prečrkovanje, ki jo je uporabil Tolkien, bolj podobno vanjarskemu glasoslovju.
  4. KertaCerth 13.svgse uporablja v Kvenji ⟨ty⟩, ki se v noldorščini izgovarja kot [c⁽ȷ̊⁾], v Vanjarščini pa je brezglasen zadlesničen zlitnik [t͡ʃ].
  5. KertaCerth 14.svgse uporablja v Kvenji ⟨dy⟩, prej izgovorjeno [ɟj].
  6. KertaCerth 15.svgse uporablja v Kvenji ⟨hy⟩, ki je brezglasni trdonebni pripornik [ç] v Noldorščini, in brezglasni zadlesnični pripornik [ʃ] v Vanjarščini.
  7. KertaCerth 17.svgse uporablja v Kvenji ⟨ndy⟩, prej izgovorjeno [ɲɟj]. V noldorinščini se je ta sklop pozneje skrčil v ⟨ny⟩ (izgovorjen kot [ɲj]). Po drugi strani pa je v Vanjarščini sklop doživel asibilizacijo in se spremenil v [nd͡ʒ].
  8. KertaCerth 28.svg, podobno kot tengvaTengwa nwalme.svg"ñwalme", je prej predstavljal kvenjski ⟨ñw⟩ (izgovorjava [ŋʷw]), ki se pojavlja le v začetnem položaju. Ta zvok se je pozneje razvil v [nʷw], kar pojasnjuje prečrkovanje te kerte kot ⟨nw⟩. Nezačetne pojavitve [nʷw] se najverjetneje razlagajo kot ⟨n⟩+⟨w⟩ (tj. dva ločeni kerti).
  9. KertaCerth 36.svg, katerega teoretična vrednost je ⟨z⟩, se v Kvenji in Sindarinščini uporablja kot ⟨ss⟩ (primer tengvaTengwar z2.PNG"esse"/"áze").
  10. Nova kertaCerth 54.svgje bila uvedena za ⟨h⟩: po obliki je tako podoben kertiCerth 13.svg(ki se je prej uporabljal za ⟨h⟩, nato pa je bil ponovno dodeljen ⟨ty⟩) kot tengvaTengwa hyarmen.svg"hyarmen".
  11. KertaCerth 5.svg, katere teoretična vrednost je ⟨m⟩, je bila iz zgoraj navedenih razlogov uporabljena za sindarinščino ⟨hw⟩ (prim. tengvaTengwa hwesta sindarinwa.svg"hwesta sindarinwa").

Angerthas Moria[uredi | uredi kodo]

Po Tolkienovem Legendariumu so Škratje prvič spoznali Noldorske rune na začetku Drugega veka. Škratje so "uvedli številne nesistematične spremembe vrednosti in nekatere nove kerte" Prejšnji sistem so prilagodili posebnim potrebam svojega jezika Khazdûl. Škratje so svojo spremenjeno abecedo razširili v Môrijo, kjer je postala znana kot Angerthas Moria, in razvili tako tiste, namenjene vrezovanju, kot pisane oblike teh run.

Veliko kert tu predstavlja glasove, ki se ne pojavljajo v Khazdûlu (vsaj v objavljenih besedah Khazdûla: seveda, naši viri so zelo omejeni, da bi presodili, ali so ti glasovi potrebni ali ne). Tu so označeni s črno zvezdico (★).

kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA
Certh 1.svg p /p/ Certh 16.svg - - Certh 31.svg l /l/ Certh 46.svg e /e/
Certh 2.svg b /b/ Certh 17.svg z /z/ Certh 32.svg lh /ɬ/ Certh 47.svg ê /eː/
Certh 3.svg f /f/ Certh 18.svg k /k/ Certh 33.svg nd /nd/ Certh 48.svg a /a/
Certh 4.svg v /v/ Certh 19.svg g /ɡ/ Certh 34.svg h[A] /h/ Certh 49.svg â /aː/
Certh 5.svg hw /ʍ/ Certh 20.svg kh /x/ Certh 35.svg ʻ[A] /ʔ/ Certh 50.svg o /o/
Certh 6.svg m /m/ Certh 21.svg gh /ɣ/ Certh 36.svg ŋ /ŋ/ Certh 51.svg or Certh 51a.svg ô /oː/
Certh 7.svg mb /mb/ Certh 22.svg n /n/ Certh 37.svg ng /ŋɡ/ Certh 52.svg or Certh 52a.svg ö /œ/
Certh 8.svg t /t/ Certh 23.svg kw /kʷ/ Certh 38.svg or Certh 38a.svg nj /ndʒ/ Certh 53.svg n /n/
Certh 9.svg d /d/ Certh 24.svg gw /ɡʷ/ Certh 39.svg i /i/ Certh 54.svg s /s/
Certh 10.svg th /θ/ Certh 25.svg khw /xʷ/ Certh 40.svg y /j/ Certh 55.svg or Certh 55a.svg [B] /ə/
Certh 11.svg dh /ð/ Certh 26.svg ghw /ɣʷ/ Certh 41.svg hy /j̊, ç/ Certh 56.svg or Certh 56a.svg [B] /ʌ/
Certh 12.svg r , ʁ, r/ Certh 27.svg ngw /ŋɡʷ/ Certh 42.svg u /u/ Certh 57.svg - -
Certh 13.svg ch /tʃ, c/ Certh 28.svg nw /nʷ/ Certh 43.svg û /uː/ Certh 58.svg - -
Certh 14.svg - - Certh 29.svg j /dʒ, ɟ/ Certh 44.svg w /w/ Certh 59.svg +h[C] /◌ʰ/
Certh 15.svg sh /ʃ/ Certh 30.svg zh /ʒ/ Certh 45.svg or Certh 45a.svg ü /y/ Certh 60.svg &[D]

Opombe o Angerthasu Morii

  • A. Khazdulski jezik ima dva glasilčna (glotalna) soglasnika: /h/ in /ʔ/, slednji je "glasilčni začetek besede z začetnim samoglasnikom". Tako so za predstavitev teh zvokov potrebovali obrnljivo kerto, ki so jo zamenjali, tako da so prvemu dali vrednost /s/, drugega pa uporabili za /h/ in njegov obrnjeni ustreznik za /ʔ/.
  • B. Te kerte so bile polovična oblika , ki se je uporabljala za samoglasnike, kot so v besedi ⟨butter⟩ /ˈbʌtə/. Tako je v nenaglašenih zlogih predstavljal zvok /ə/, v naglašenih zlogih pa /ʌ/, nekako podoben zvok. Ko so bili šibki, so se zmanjšali na črtico brez glagola (Certh 55a.svg,Certh 56a.svg).
  • C. Ta črka označuje aspiracijo v nezvenečih zapornikih, ki se v khazdulu pogosto pojavljajo kot kh in th.
  • D. Ta kerta je pisna okrajšava, ki se uporablja za predstavitev veznika in je v bistvu enaka znaku za in (&), ki se uporablja v latinici.

V Angerthas Moria sta bili opuščeni kertiCerth 14.svg/dʒ/ inCerth 16.svg/ʒ/. Tako sta bili za /dʒ/ in /ʒ/ prevzeti različiciCerth 29.svginCerth 30.svg, čeprav sta se v vilinskih jezikih uporabljali za /r/ in /r̥/. Kasneje je ta pisava uporabljala kertoCerth 12.svgza /ʀ/ (ali /ʁ/), ki je imel v vilinskih sistemih pripisan glas /n/. Zato je bil za glas /n/ prevzeta kertaCerth 22.svg(tista, ki je bila prej uporabljena za glas /ŋ/, se v Khazdulu ni uporabljala). Popolnoma nova je bila oblika kerteCerth 53.svg, ki se uporablja kot alternativna, poenostavljena in morda šibkejša oblika kerteCerth 22.svg. Zaradi videzne povezanosti teh dveh kert je kertaCerth 17.svgdobila glas /z/, da bi se bolje povezal s Certh 54.svg, ki je imela v tej pisavi glas /s/.

Angerthas Erebor[uredi | uredi kodo]

Na začetku tretjega veka so bili škratje pregnani iz Morije in nekateri so se preselili v Erebor. Ker so škratje iz Ereborja trgovali z ljudmi iz bližnjih mest - Dol in Jezerno mesto, so potrebovali pisavo za pisanje v zahodščini (jeziku Srednjega sveta, ki ga Tolkien v svojih delih običajno prevaja v angleščino). Angerthas Moria je bila ustrezno prilagojena: dodane so bile nekatere nove kerte, nekaterim pa je bila povrnjena njihova vilinska uporaba, tako da je nastal Angerthas Erebor.

Medtem ko se je pisava Angerthas Moria še vedno uporabljala za zapis khazdulščine, se je nova pisava uporabljala predvsem za jezike ljudi. To je tudi pisava, uporabljena na prvi in tretji strani Mazarbulove knjige.

kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA kerta prečrkovanje MFA
Certh 1.svg p /p/ Certh 16.svg zh /ʒ/ Certh 31.svg l /l/ Certh 46.svg e /e/
Certh 2.svg b /b/ Certh 17.svg ks /ks/ - - - -
Certh 3.svg f /f/ Certh 18.svg k /k/ Certh 33.svg nd /nd/ Certh 48.svg a /a/
Certh 4.svg v /v/ Certh 19.svg g /ɡ/ Certh 34.svg s /s/
Certh 5.svg hw /ʍ/ Certh 20.svg kh /x/ Certh 35.svg Certh 50.svg o /o/
Certh 6.svg m /m/ Certh 21.svg gh /ɣ/ Certh 36.svg ŋ /ŋ/
Certh 7.svg mb /mb/ Certh 22.svg n /n/ Certh 37.svg ng /ŋɡ/ Certh 52.svg or Certh 52a.svg ö /œ/
Certh 8.svg t /t/ Certh 23.svg kw /kʷ/ - - Certh 53.svg n /n/
Certh 9.svg d /d/ Certh 24.svg gw /ɡʷ/ Certh 39.svg i /i/ Certh 54.svg h /h/
Certh 10.svg th /θ/ Certh 25.svg khw /xʷ/ Certh 40.svg y /j/ Certh 55.svg or Certh 55a.svg /ə/
Certh 11.svg dh /ð/ Certh 26.svg ghw /ɣʷ/ Certh 41.svg hy /j̊/ or /ç/ Certh 56.svg or Certh 56a.svg /ʌ/
Certh 12.svg r /r/ Certh 27.svg ngw /ŋɡʷ/ Certh 42.svg u /u/ Certh 57.svg ps /ps/
Certh 13.svg ch /tʃ/ Certh 28.svg nw /nʷ/ Certh 43.svg z /z/ Certh 58.svg ts /ts/
Certh 14.svg j /dʒ/ Certh 29.svg g /ɡ/ Certh 44.svg w /w/ Certh 59.svg +h /◌ʰ/
Certh 15.svg sh /ʃ/ Certh 30.svg gh /ɣ/ Certh 45.svg or Certh 45a.svg ü /y/ Certh 60.svg &

Angerthas Erebor ima tudi kombinirane diakritične znake:

  • cirkumfleks Certh Circumflex.png, ki se uporablja za označevanje dolgih soglasnikov;
  • s črto spodaj Certh Macron below.png, ki označuje dolg samoglasnik;
  • pika pod znakom Certh Underdot.pngza označevanje kerte, ki se uporablja kot številka. V Mazarbulovi knjigi so nekatere kerte uporabljene kot števke:Certh 39.svgza 1,Certh 50.svgza 2,Certh 52.svgza 3,Gondolin rune b.svgza 4,Certh 22.svgza 5.

Angerthas Erebor je v Gospodarju prstanov dvakrat uporabljen za pisanje v angleščini:

  • v zgornjem napisu na naslovni strani, kjer piše "The lord of the rings translated from the Red book... ([dh]ə-lord-ov-[dh]ə-riŋs-translatᵊd-from-[dh]ə-red-b[oo]k' ...)" (v spodnjem napisu sledi stavek v tengvarju: "... of Westmarch by John Ronald Reuel Tolkien. Tu je predstavljena zgodovina vojne za Prstan in Kraljeve vrnitve, kot jo vidijo hobiti.");
  • v spodnjem napisu Balinove grobnice - prevod zgornjega napisa, zgornji napis je v khuzdulščini z uporabo Angerthas Moria.

V Mazarbulovi knjigi je prikazanih nekaj dodatnih kert, ki so se uporabljale v Angerthas Erebor: eda za dvojno ligaturo ⟨l⟩, eden za določni člen (ang. the) in šest za predstavitev enakega števila angleških dvoglasnikov:

Certh English spelling
Certh LL.svg ⟨ll⟩
Certh Article.svg ⟨the⟩[A]
Certh AI.svg ⟨ai⟩, ⟨ay⟩
Certh AU.svg ⟨au⟩, ⟨aw⟩
Certh EA.svg ⟨ea⟩
Certh 47.svg ⟨ee⟩
Certh 38a.svg ⟨eu⟩, ⟨ew⟩
Certh OA.svg ⟨oa⟩
Certh 51.svg ⟨oo⟩
Certh 38.svg ⟨ou⟩, ⟨ow⟩

Opombe o Angerthasu Ereboru

A. Ta kerta je pisna okrajšava, ki se uporablja za označevanje določnega člena. Čeprav v angleščini pomeni ⟨the⟩, lahko glede na uporabljeni jezik zavzame različne vrednosti.

∗. Z zvezdico označene kerte so edinstvene za Angerthas Erebor.

Primeri kirta[uredi | uredi kodo]

Tolkienov napis v Kirtu (angleški način) v Gospodarju Prstanov: "The Lord of the Rings translated from the Red Book" (nadaljevanje napisa je v tengvarju)
The Book of Mazarbul III, v štiridesetih letih 20. stoletja, zadnja stran je bila napisana v runah (Angerthas Moria) in tengvarju. Zasnovana je tako, da se razlikuje od prejšnjih dveh strani in naj bi tako kazala na različne avtorje (The Book of Mazarbul II je napisana v Tengvarju): »We cannot get out. We cannot get out. They have taken the bridge and Second Hall. Frár and Lóni and Náli fell there bravely while the rest retreated to Mazarbul. We still hold the chamber but hope is fading now. Óin's party went five days ago but today only four returned. The pool is up to the wall at West-gate. The Watcher in the Water took Óin — we cannot get out. The end comes soon. We hear drums, drums in the deep.«(Zadnja vrstica je izpisana v vilinski pisavi Tengvar, in se glasi: »They are coming...«)
The Book of Mazarbul I, v štiridesetih letih 20. stoletja. Ta stran je v celoti napisana v runah, Angerthas.Moria: »We drove out the orcs from the Great Gate and guardroom (and took the First Hall). We slew many in the bright sun in the dale. Flói was killed by an arrow. He slew the great (chieftain) [...] Flói under grass near Mirrormere [...] (came [...]ken we repaired) [...] We have taken the Twenty-first Hall of North End to dwell in. There is (good air [...] that can easily be watched [...] the) shaft (is clear [...]) Balin has set up his seat in the Chamber of Mazarbul [...] (gathered) [...] gold [...] (wonderful lay) Durin's Axe [...] (silver) helm. (Balin has taken them for his own.) Balin is now lord of Moria. (Gandalf assumes this is the end of a chapter) [...] (today) we found truesilver [...] well-forged (helm[...]n[...]coat made all of purest) mithril [...] Óin to seek for the upper armories of the Third Deep [...] go westwards to s[...] to Hollin gate.«

Balinova grobnica[uredi | uredi kodo]

Na Balinovo grobnico v pokrajini Moria je naletela Bratovščina prstana v Gospodarju prstanov. Napis na grobnici je razdeljen na dva dela:

  • Zgornji napis na grobnici je v jeziku khuzdûl - jeziku škratov, saj je bil Balin škrat. Napis se glasi: Balin Fundinul uzbad Khazaddûmu, kar pomeni: Balin, Fundinov sin, vladar Morie. Uporabljen način kirta je Angerthas moria (z leve proti desni).

Balin zg2.PNG

  • Spodnji napis je v zahodščini (angleščini), napisan pa je načinu Angerthas erebor (z leve proti desni). Pomeni isto kot zgornji napis, torej: Balin, Fundinov sin, vladar Morie ("Balin sʌn ov Fu[nd]in lord ov Moria").

Balin sp2.PNG

Druge Tolkienove runske pisave[uredi | uredi kodo]

Kirt ni edini runski pisni sistem, ki ga je Tolkien uporabil v svojem Legendariumu. Dejansko je zasnoval veliko število runskih abeced, od katerih jih je bilo objavljenih le nekaj. Nekatere od njih so vključene v "Dodatek o runah" v knjigi The Treason of Isengard (The History of Middle-earth, vol. VII), ki jo je uredil Christopher Tolkien.

Rune iz Hobita[uredi | uredi kodo]

Po Tolkienovih besedah so tiste, ki jih najdemo v Hobitu, oblika "angleških run", ki so bile uporabljene namesto pravih škratjih run. Razlagamo jih lahko kot Tolkienov poskus prilagoditve fuþorca (tj. staroangleške runske abecede) sodobnemu angleškemu jeziku.

Te rune so v bistvu enake tistim, ki jih najdemo v Fuþorcu, vendar se njihov zvok lahko spreminja glede na njihov položaj, tako kot črke latinice: način pisanja, ki ga uporablja Tolkien, je v tem primeru predvsem pravopisni. To pomeni, da ima sistem za vsako latinično črko eno runo, ne glede na izgovorjavo. Na primer, runaCerth 13.svg⟨c⟩ lahko zveni /k/ v ⟨cover⟩, /s/ v ⟨sincere⟩, /ʃ/ v ⟨special⟩ in celo /tʃ/ v dvočrkjuCerth 13.svgCerth 47.svg⟨ch⟩.

Nekaj glasov je namesto tega zapisanih z isto runo, ne da bi upoštevali slovenski pravopis. Na primer, zvok /ɔː/ se vedno zapiše z runoCerth 24.svg, ne glede na to, ali se v angleščini piše ⟨o⟩ kot ⟨north⟩, ⟨a⟩ kot ⟨fall⟩ ali ⟨oo⟩ kot ⟨door⟩. Edini dve črki, za kateri velja ta fonemski zapis, sta ⟨a⟩ in ⟨o⟩.

Poleg tega obstajajo tudi nekatere rune, ki označujejo določene angleško dvočrkje in dvoglasnike.

Tu so prikazane rune, uporabljene v Hobitu, skupaj z njihovimi fuþorskimi ustreznicami in ustreznimi angleškimi fonetičnimi simboli:

Rune Fuþorc fonetični simbol Rune Fuþorc fonetični simbol
Tolkien's Futhorc A.svg glasovno[1] Certh 2.svg ⟨r⟩
Certh 9.svg Certh 40.svg ⟨s⟩
Certh 6.svg ⟨b⟩ Certh 12.svg ⟨t⟩
Certh 13.svg ⟨c⟩ Certh 48.svg ⟨u⟩, ⟨v⟩
Certh 38.svg ⟨d⟩ Certh 1.svg ⟨w⟩
Tolkien's Futhorc E.svg ⟨e⟩ Certh 22.svg ⟨x⟩
Tolkien's Futhorc F.svg ⟨f⟩, ⟨ph⟩ Certh AU.svg ⟨y⟩
Certh 36.svg ⟨g⟩ Certh 17.svg ⟨z⟩[3]
Certh 47.svg ⟨h⟩ Certh 57.svg ⟨th⟩
Certh 39.svg ⟨i⟩, ⟨j⟩ Certh 27.svg ⟨ea⟩
Tolkien's Futhorc K.svg [2] ⟨k⟩ Tolkien's Futhorc ST.svg ⟨st⟩
Certh 8.svg ⟨l⟩ Certh 42.svg ⟨ee⟩
Tolkien's Futhorc M.svg ⟨m⟩ Certh 43.svg ⟨ng⟩
Certh 32.svg ⟨n⟩ Tolkien's Futhorc EO.svg ⟨eo⟩
Certh 24.svg glasovno[1] Certh 5.svg [2] ⟨oo⟩
Certh 28.svg ⟨p⟩ Certh 41.svg [2]

Opombe:

  • 1. Ta tabela povzema prečrkovanje angleških ⟨a⟩ in ⟨o⟩ v runah:
angleško znamenje glasovna vrednost

(MFA)

runa
⟨a⟩ /æ/ Certh 9.svg
vsak drug glas Tolkien's Futhorc A.svg
/ɔː/ Certh 24.svg
⟨o⟩ vsak drug glas
⟨oo⟩ /ɔː/
vsak drug glas Certh 5.svg
  • 2. RuneCerth 48.svg,Certh 5.svg, inCerth 41.svgsi je izmislil Tolkien in niso dokazane v resničnem primeru Fuþorca.
  • 3. Po Tolkienovih besedah je to "škratja runa", ki se "lahko po potrebi uporabi" kot dodatek k angleškim runam.
  • 4. Tolkien angleško dvočrčje ⟨wh⟩ (v nekaterih različicah angleščine se izgovarja [ʍ]) pogosto zapiše kotCerth 47.svgCerth 1.svg⟨hw⟩.
  • 5. Za prečrkovanje ⟨q⟩ ni rune: dvočrčje ⟨qu⟩ (ki predstavlja glas [kʷw], kot v ⟨queen⟩) se vedno zapiše kotCerth 13.svgCerth 1.svg⟨cw⟩, kar odraža anglosaški zapis ⟨cƿ⟩.

Gondolinske rune[uredi | uredi kodo]

Vse rune, omenjene v Hobitu, niso škratje rune. Na mečih, ki so jih našli v jami trolov/ajdov, so bile rune, ki jih Gandalf ni mogel prebrati. Na mečih Glamdring in Orcrist (ki sta bila skovana v starodavnem kraljestvu Gondolin) so bile namreč črke, znane kot gondolinske rune. Zdi se, da so v tretjem veku postali zastareli in pozabljeni, kar potrjuje tudi dejstvo, da je napise na mečih še vedno lahko prebral le Elrond.

Tolkien je to runično abecedo zasnoval v zelo zgodnji stopnji oblikovanja Srednjega sveta. Kljub temu jih poznamo iz manjšega lista papirja, ki ga je napisal J. R. R. Tolkien in katerega fotokopijo je Christopher Tolkien februarja 1992 poslal Paulu Nolanu Hydu. Hyde jo je nato skupaj z obsežno analizo objavil v poletni številki revije Mythlore, št. 69 leta 1992.

Sistem podpira glasove, ki jih ne najdemo v nobenem od znanih vilinskih jezikov prvega veka, a je bil morda zasnovan za različne jezike. Vendar se zdi, da so soglasniki bolj ali manj enaki kot v valižanskem glasoslovju kar potrjuje tudi dejstvo, da je Tolkien pri ustvarjanju jezika vilinov močno vplival na valižanščino.

Soglasniki:

ustnični zobni trdonebni dorsalni glasilčni/glotalni
runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA
zapornik Gondolin rune p.svg p /p/ Certh 8.svg t /t/ Certh 57.svg k (c) /k/
Gondolin rune b.svg Gondolin rune b2.svg b /b/ Certh 12.svg d /d/ Certh 6.svg g /ɡ/
pripornik Gondolin rune f.svg f /f/ Certh 9.svg þ /θ/ Certh 35.svg s /s/ Gondolin rune sh.svg š /ʃ/ Certh 40.svg χ /x/ Certh 59.svg h /h/
Certh 27.svg Certh 22.svg v /v/ Certh 19.svg ð /ð/ Gondolin rune z.svg z /z/ Gondolin rune zh.svg ž /ʒ/
zlitnik Certh 60.svg tš (ch) /t͡ʃ/
Gondolin rune j.svg dž (j) /d͡ʒ/
nosnik Certh 43.svg m /m/ Certh 54.svg n /n/ Certh 2.svg ŋ /ŋ/
Gondolin rune mh.svg (mh) /m̥/ Certh 28.svg χ̃ /n̥/? Gondolin rune ŋh.svg Gondolin rune ŋh2.svg (ŋh) /ŋ̊/
vibrant Certh 29.svg r /r/
Certh 33.svg rh /r̥/
obstranski Certh 36.svg l /l/
Gondolin rune lh.svg Gondolin rune lh2.svgGondolin rune lh3.svg lh /ɬ/
drsnik Certh 13.svg Tolkien's Futhorc K.svgGondolin rune y3 (consonant).svg j (i̯) /j/ Certh 42.svg w (u̯) /w/
Certh 37.svg ƕ /ʍ/

Samostalniki:

runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA runa MFA
Gondolin rune a.svg a /a/ Gondolin rune e.svg e /ɛ/ Certh 39.svg i /i/ Certh 48.svg o /ɔ/ Gondolin rune u.svg u /u/
Certh 38.svg ā /aː/ Gondolin rune e-.svg Certh 38a.svg ē /eː/ Certh 31.svg ī /iː/ Certh 49.svg Gondolin rune o-2.svg ō /oː/ Gondolin rune u-.svg Gondolin rune u-2.svg ū /uː/
Gondolin rune æ.svg Gondolin rune æ2.svg æ /æ/ Certh AU.svg œ /œ/ Gondolin rune y.svg Certh 44.svg y /y/
Gondolin rune æ-.svg Gondolin rune æ-2.svg ǣ /æː/ Gondolin rune œ-.svg œ̄ /œː/ Gondolin rune y-.svg Certh 5.svgGondolin rune y-3.svg Gondolin rune y-4.svg ȳ /yː/

Kodirne sheme[uredi | uredi kodo]

Unicode[uredi | uredi kodo]

Enakovredne simbole za nekatere (vendar ne za vse) kerte je mogoče najti v runskem bloku Unicode.

Tolkienov način pisanja sodobne angleščine v anglosaških runah je bil izrecno priznan z uvedbo njegovih treh dodatnih run v runski blok z izdajo Unicode 7.0 junija 2014. Trije znaki predstavljajo angleške grafeme ⟨k⟩, ⟨oo⟩ in ⟨sh⟩, kot sledi:

U+16F1 ᛱ RUNSKA ČRKA K

U+16F2 ᛲ RUNSKA ČRKA SH

U+16F3 ᛳ RUNSKA ČRKA OO

Uradni predlog Unicode za kodiranje Kirta kot samostojne pisave je septembra 1997 podal Michael Everson. Tehnični odbor Unicode (UTC) ni sprejel nobenega ukrepa, vendar se je Kirt pojavil v časovnem načrtu za SMP.

Register Unicode v jeziku ConScript[uredi | uredi kodo]

Cirth (na območju zasebne rabe)
  • Razpon: U+E080..U+E0FF (128 kodnih točk)
  • Načrt: BMP
  • Pisave: Umetne pisave
  • Glavne abecede: Cirth
  • Dodeljenih: 109 kodnih točk
  • Neuporabljenih: 19 rezerviranih kodnih točk
  • Standardi virov: CSUR
  • Opomba: del območja zasebne rabe; možna navzkrižna pisava

Razporeditev območij zasebne uporabe Unicode za Cirth je opredeljena v registru Unicode ConScript (CSUR) in registru Unicode Under-ConScript (UCSUR).

CSUR/UCSUR določa dve različni postavitvi:

Brez ustrezne podpore za prikazovanje lahko spodaj namesto okenca Cirth vidite vprašaje, polja ali druge simbole.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Sklici iz angleškega članka Cirth:

  1. Tolkien, J. R. R. (2015-06-12). "The Feanorian Alphabet (Part 1) and Quenya Verb Structure: Qenya Grammar – Spelling and Transcription". Parma Eldalamberon (22): 66. ⟨q⟩ (⟨kw⟩) consists of a lip-rounded followed by a partly unvoiced w-offglide (more marked medially than initially).
  2. 2,0 2,1 Tolkien, J. R. R. (2015-06-12). "The Feanorian Alphabet (Part 1) and Quenya Verb Structure: Qenya Grammar – Spelling and Transcription". Parma Eldalamberon (22): 66. ⟨gw⟩ which only occurs in the medial group ⟨ngw⟩ is the voiced counterpart: a lip-rounded ɡ̊ followed by a w-offglide.