Kiralni pomožnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kiralni pomožnik (angl. chiral auxiliary) je kemijska spojina, ki prehodno vstopi v reakcijo organske sinteze in omogoči, da reakcija poteče selektivno v smislu tvorbe enega od dveh enantiomerov.[1][2] Brez kiralnega pomožnika bi nastala racemna zmes produkta. Prehodno nastane stereocenter, ki s pomočjo steričnega oviranja ali usmerjajočih skupin prisili asimetrično tvorbo drugega stereocentra. Po tvorbi drugega stereocentra se v naslednjem koraku pomožnik odstrani in se lahko ponovno uporabi.

Uporabo kiralnih pomožnikov sta uvedla E.J. Corey leta 1978 (8-fenilmentol) in B.M. Trost leta 1980 mandeljna kislina. Uporaba mentola kot kiralnega pomožnika je težavna; kot alternativo je leta 1985 J. K. Whitesell uporabil trans-2-fenil-1-cikloheksanol.

Primeri[uredi | uredi kodo]

Oksazolidinonski pomožniki[uredi | uredi kodo]

Dober primer kiralnih pomožnikov so skupina Evansovih pomožnikov, ki so oksazolidinonske spojine, substituirane na mestih 4 in 5. Asimetrično sintezo enantiomerov usmerjajo s pomočjo steričnega oviranja. Odstranijo se s hidrolizo.

Evansovi pomožniki

Psevdoefedrinski pomožniki[uredi | uredi kodo]

Kot kiralna pomožnika se uporabljata (R,R)- in (S,S)-psevdoefedrin.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Compendium of chiral auxiliary applications (ed.: Roos, G.), Academic Press, New York, 2002.
  2. Chiral auxiliaries - principles and recent applications; Gnas, Y.; Glorius, F. Synthesis 2006, 1899 DOI: 10.1055/s-2006-942399.
  3. Myers, A. G., et al., Pseudoephedrine as a Practical Chiral Auxiliary for the Synthesis of Highly Enantiomerically Enriched Carboxylic Acids, Alcohols, Aldehydes, and Ketones, J. Am. Chem. Soc., 1997, 119, 6496-6511.DOI: 10.1021/ja970402f