Kinrik Wesseški
| Kinrik | |
|---|---|
| Kralj Wessexa | |
| Vladanje | 534–560 |
| Predhodnik | Kerdik, morda Kreoda |
| Naslednik | Keavlin |
| Rojstvo | 5. stoletje |
| Smrt | 560 |
| Potomci | Keavlin Kuta/Kutvulf Kelvulf |
| Rodbina | Hiša Wessex |
| Oče | Kerdik ali Kreoda |
| Poklic | vladar |
Kinrik je bil od leta 534 do 560 kralj Wessexa Vse, kar je znano o njem, izvira iz Anglosaške kronike. Kronika navaja, da je bil sin Kerdika, ki velja za ustanovitelja kraljestva Wessex.[1] Angleški seznam kraljev in deli Zahodnosaškega rodoslovnega seznama kraljev, ki delno izhaja iz prvega in je vir za Saško kroniko, namesto tega pravijo, da je bil Kinrik sin Kerdikovega sina Kreode.[2]
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Kinrik ima navidez preprosto staroangleško etimologijo in pomeni "sorodni vladar". Ker je običajna staroangleška oblika tega imena Kenerik, so nekateri znanstveniki predlagali, da sta imela tako njegov predhodnik Kerdik kot naslednik Keavlin keltski imeni.[3] Postavljena je bila alternativna etimologija, ki ime izpeljuje iz britskega kunorix, ki pomeni "kralj psov". Slednje se je v stari valižanščini razvilo v cinir, v srednji valižanščini pa v kynyr.[4][5]
Osvajanje
[uredi | uredi kodo]Anglosaška kronika opisuje, da sta Kerdik in Kinrik leta 495 pristala nekje v okolici Southamptona.[6] V kroniki sta oba opisana kot aristokratska "aldormana", vendar sta oblast nad Zahodnimi Sasi prevzela šele leta 519.[3] To pomeni, da Kinrik ni bil kralj. Oba z očetom sta bila povzdignjena na kraljevski položaj šele, ko sta domnevno osvojila osrčje bodočega Wessexa.
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Med Kinrikovo vladavino so se, kot je opisano v Anglosaški kroniki, Sasi kljub močnemu odporu razširili v Wiltshire in leta 552 zavzeli Searobyrig ali Stari Sarum blizu Salisburyja. Leta 556 je s sinom Keavlinom zmagal v bitki proti Britom pri Beranburhu, ki je zdaj znan kot grad Barbury.[7] Če so ti datumi točni, je malo verjetno, da so zgodnejši vpisi v kroniki, začenši z njegovim prihodom v Britanijo z očetom Kerdikom leta 495, pravilni. David Dumville je zato predlagal, da je vladal od leta 554 do 581.[8] Nekateri zgodovinarji ugotavljajo, da Keavlinov izvor in odnos s Kinrikom nista jasna, saj so kronisti zgolj namigovali, da sta bila sorodnika ali da je bil Kinrikov sin, da bi legitimizirali kasnejšo wesseško kraljevsko linijo.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bradbury, Jim (2004). The Routledge Companion to Medieval Warfare. London: Routledge. str. 20. ISBN 9781134598472.
- ↑ Reno, Frank (2011). Arthurian Figures of History and Legend: A Biographical Dictionary. Jefferson, NC: McFarland. str. 83. ISBN 9780786444205.
- 1 2 Kleinschmidt, Harald (2003). People on the Move: Attitudes Toward and Perceptions of Migration in Medieval and Modern Europe (v angleščini). Westport, Connecticut: Praeger Publishers. str. 92. ISBN 9780275974176.
- ↑ Whittock, str. 193
- ↑ Sims-Williams, str. 30
- 1 2 Cunliffe, Barry (2014). Wessex to 1000 AD. Oxon: Routledge. str. 279. ISBN 9780582492806.
- ↑ Myres 1989, str. 162.
- ↑ Barbara Yorke: Kings and Kingdoms of early Anglo-Saxon England, Routledge, London-New York 2002, ISBN 978-0-415-16639-3, str. 133
Viri
[uredi | uredi kodo]- Laing, L.R. (1975), The archaeology of late Celtic Britain and Ireland, c. 400-1200 AD, Taylor & Francis. ISBN 0-416-82360-2
- Myres, John Nowell Linton (1989). The English Settlements (v angleščini). Oxford University Press. ISBN 978-0-19-282235-2.
- Sims-Williams, P. (1983), The settlement of England in Bede and the "Chronicle" from Anglo-Saxon England, Vol. 12, str. 1–41, Cambridge University Press.
- Whittock, M.J. (1986), The Origins of England 410-600 Croom Helm.
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
Kinrik Wesseški | ||
| Predhodnik: Kerdik |
Kralj Wessexa 534–560 |
Naslednik: Keavlin |