Kim Busik
| Kim Busik | |
|---|---|
| Rojstvo | 1075[1][2][…] Gjongdžu |
| Smrt | 1151[1] Kaesong |
| Državljanstvo | |
| Poklic | uradnik, pisatelj, zgodovinar, politik |
Kim Busik (korejsko: 김부식, Kim Bu-sik; handža: 金富軾, Činfu Ši) je bil korejski kaligraf, general, filozof, pesnik, zgodovinar in politik v obdobju kraljestva Korjo. Bil je potomec kraljeve družine Silla in član klana Kim. Od leta 1136 do 1142 je bil vrhovni kancler in odgovoren za zatiranje Mio Čongovega upora. Najbolj znan je kot glavni avtor Samguk sagija, najstarejše ohranjene pisane zgodovine Koreje, * 1075, † 1151.
Kariera
[uredi | uredi kodo]Leta 1096 je Kim opravil izpit za državno službo in bil imenovan za uradnika v prefekturi Anseo. Zatem je bil izbran za člana akademije za književnost Halimvon. Leta 1115 je bil imenovan v Urad za pritožbe in se je vzpenjal po državni hierarhiji do leta 1124, ko je bil imenovan za četrtega tajnika Urada za ceremonije in dve leti pozneje za pomočnika generalnega inšpektorja.[3]
Leta 1126 je bil poslan na Kitajsko in bil po vrnitvi leta 1128 imenovan za tretjega finančnega ministra in kasneje za kanclerja Nacionalne akademije.
Upor v Sogjongu
[uredi | uredi kodo]Leta 1134 je menih Mio Čong poskušal prepričati vladarja Inkonga, naj preseli prestolnico v Sogjong (danes Pjongjang). Ko je Inkong to zavrnil, se mu je Mio Čong uprl in se razglasil za cesarja. Kim in njegov brat sta bila zadolžena za zatrtje upora in kaznovanje upornikov. Vojske pod Kimovim poveljstvom so bile uspešne in Mio Čong je ponudil predajo v zameno za pomilostitev. Predaja je bila zavrnjena. Po enem letu je bil Pjongjang osvojen in vrnjen pod kraljevo oblast.
Samguk Sagi
[uredi | uredi kodo]Kimovo monumentalno delo Samguk Sagi je bilo objavljeno leta 1145. Vsebuje 50 poglavij in je najstarejša ohranjena uradna zgodovina Koreje. Samguk Sagi je napisan po vzoru na uradne kitajske zgodovine, kot je na primer Ši či.
Kimovo delo opisuje zgodovino korejskih Treh kraljestev, poglavja o geografiji in glasbi in biografije.
Sklic
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Record #12484569X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Swartz A. Open Library — 2007.
- ↑ Encyclopedia of World Biography