Kekec (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ta članek govori o Galetovem filmu iz leta 1951. Za lik glej Kekec.
Kekec
Režiser Jože Gale
Producent Dušan Povh
Scenarist po pripovedki iz 1924:
Josip Vandot
scenarij:
Jože Gale
Frane Milčinski
Igralci Matija Barl
Frane Milčinski
France Presetnik
Zdenka Logar
Jože Mlakar
Glasba Marjan Kozina
Dir. fotografije Ivan Marinček
Montaža Ivan Marinček
Studio Triglav Film
Distribucija Vesna film (prvotno)
Viba film (trenutno)
Datum izida 18. december 1951
Dolžina 97 minut
Država Slovenija
Jugoslavija
Jezik slovenščina
Obdelava v studiu Triglav Film

Kekec je črno-beli slovenski mladinski film iz leta 1951, ki ga je režiral Jože Gale. Posnet je bil po planinski pripovedki Kekec nad samotnim breznom, zadnji izmed treh Vandotovih pripovedk o Kekcu, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Film je bil posnet pri nekdanji produkcijski hiši Triglav Film, in distribuiran pri Vesna film ter Viba film.

Zgodba se dogaja v času, ko po gorah straši priseljenec iz tujih krajev Bedanec. Pogumni in vedno navihani Kekec reši njegove žrtve in ga prisili, da za vedno zapusti naše kraje.

Film je bil v izvirniku posnet na 35 milimetrski trak v takrat standardnem razmerju slike 1.375:1 oziroma 11:8, kot ga je tisti čas določila ameriška akademija za filmsko umetnost in znanost. Leta 2016 je bil film končno digitaliziran in restavriran ter pripravljen za predvajanje v visoki ločljivosti FullHD/2K/4K, kar je stalo približno 11,000 evrov. A zaradi določenih pomanljivosti in potrebnih popravkov še ni primeren za distribucijo.[1]

To je prvi film iz Galetove filmske trilogije oziroma filmske franšize o Kekcu, sledila pa sta še dva njegova filma: Srečno, Kekec! (1963) in Kekčeve ukane (1968).

Na avdicijo za ta film se je prijavilo več kot tisoč otrok, katere je selekcioniral Ernest Adamič. V eni izmed stranskih vlog je zaigral tudi Lado Leskovar.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

V alpski dolini leži idilična, skoraj pravljična vasica. Visoko v gorah eden nasproti drugega živita dva moža. Dober mož ostareli zeliščar Kosobrin (Frane Milčinski), na drugi strani pa hudobnež po imenu Bedanec (France Presetnik), ki je lovec. Bedanec ugrabi deklo Mojco (Zdenka Logar), ki nekega dne sreča Kosobrina in mu zaupa, kako težko je njeno življenje. Čeprav se Kosobrin boji Bedančevega maščevanja, starec vzame Mojco s seboj. Na žalost ga Bedanec ujame in priveže na drevo, Kosobrina pa osvobodi neustrašni in pogumni Kekec (Matija Barl). Bedanec ujame tudi Kekca, vendar mu obljubi, da ga bo spustil, če mu pomaga poiskati nesrečno Mojco. Kekec se temu upre.

Kekca začne po gorah iskati njegov oče (Lojze Potokar), sicer pastir. Ko najde njegovo sulico, domneva, da ga je napadel orel. Bedanec še enkrat zgrabi Kosobrina. Od strahu ta izgubi zavest, medtem pa Bedanec zbeži stran, saj je prepričan, da je ubil starca. Nenadoma se pojavi Kekec in prisloni nezavestnega Kosobrina k skali. Bedanec se medtem potika naokrog in išče sled, ki vodi do Kosobrinove koče. Sčasoma jo najde in se poda za sledjo...

A prebrisani Kekec je v temi Bedancu nastavil sovo, katerih se le-ta zelo boji. Od strahu steče stran in se spotakne v past ter obvisi v zraku. Ko Kekcu obljubi, da bo odšel iz teh krajev in da se ne bo več nikoli vrnil, ga Kekec reši. Zato Bedanec zažge svojo kočo in odide iz te dežele. Kekec se vrne v svojo vasico, kjer je v očeh ljudi pravi junak.

Uspeh[uredi | uredi kodo]

Gre za daleč najbolj uspešen film o Kekcu in nasploh eden najbolj kultnih v zgodovini slovenske in jugoslovanske kinamatografije. Je prvi slovenski celovečerni film, ki je prejel mednarodno nagrado. Film pa je šel po festivalih in kinematografih širom sveta, bojda v več kot šestdeset držav, tudi nekatere zelo eksotične in oddaljane dežele. V okviru jugoslovanskega filma so ga leta 1957 predvajali tudi na Kitajskem, pa v Argentini itd...[2]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Igralec/-ka Vloga
Matija Barl Kekec
Frane Milčinski Kosobrin
France Presetnik Bedanec
Zdenka Logar Mojca
Modest Sancin Mišnjek
Lojze Potokar oče
Vida Levstik mati
Alenka Lobnikar Tinka
Jože Mlakar Rožle
Drago Zupan nočni čuvaj
Fran Lipah godec

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Lokacije snemanja[uredi | uredi kodo]

Slika Lokacija Občina Opis
Gozd village.jpg Gozd Tržič majhna vasica v občini Tržič
1960 postcard of Kranjska Gora.jpg Bedančev konec Kranjska Gora posneli večino filma
Burger NestalniSlapLevoOdSavice.jpg slap Savica Bohinj snemali so tik pod slapom Savica
Mojstrana.JPG Mojstrana Kranjska Gora scensko postavljena
vasica s cerkvico
Slemenova špica 2013.jpg Slemenova špica Kranjska Gora posnet prizor s pesmijo:
"Dobra volja je najbolja"
Ljubljana - cerkev sv. Jožefa (vzhodni pogled) (1).jpg Cerkev svetega Jožefa Ljubljana nekdanji atelje, kjer je bil
posnet prizor soteske s potokom;
prostora je bilo 32x12 metrov

Filmski prizori[uredi | uredi kodo]

Nagrada[uredi | uredi kodo]

Leta 1952 je na trinajstem beneškem mednarodnem filmskem festivalu, kot prvi slovenski film sploh, prejel mednarodno filmsko nagrado in sicer Zlati lev, v kategoriji mladinskih filmov od 11 do 14 let starosti.[3][4][5]

Glasba[uredi | uredi kodo]

Glasbo za film je napisal Marjan Kozina, ki jo je ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije dirigiral Jakov Cipci. Besedilo naslovne pesmi Dobra volja je najbolja je napisal Frane Milčinski, glas za to pesem pa je Barlu posodil vsestranski Tomaž Tozon.[6]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Bedanec (France Presetnik) je na snemanju Kekca zaradi tega, da bi bil bolj strašen, nosil čevlje s 10 cm podplatom[2]

Pri izbiri igralcev so obiskali več sto šol, izbrali 1000 učencev, tiste najboljše pa posneli na filmski trak. Posneto je bilo več 100 metrov traku[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]