Kazaško višavje
| Kazaško višavje | |
|---|---|
| Saryarqa Казахский мелкосопочник | |
 Zapuščena stepa z občasnimi skalami v bližini gorovja Kyzyltau | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Aksoran |
| Nadm. višina | 1.565 m |
| Koordinate | 48°25′26″N 75°28′16″E / 48.42389°N 75.47111°E |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 1.200 km E / W |
| Širina | 400 km N/ S |
| Geografija | |
  Legav Kazahstanu | |
| Lega | Kazahstan |
| Koordinate gorovja | 50°26′N 69°11′E / 50.433°N 69.183°E |
| Geologija | |
| Orogeneza | Alpidska orogeneza |
| Starost kamnin | Paleozoik, Kenozoik |
| Tip kamnin | Granit, apnenec, skrilavec, kvarcit, peščenjak |
| Kazaško višavje | |
|---|---|
| Ekologija | |
| Regija | Palearktika |
| Biom | Travišča, savana in makija zmernega pasu |
| Geografija | |
| Površina | 72000 km2 |
| Država | Kazahstan |
Kazaško višavje (kazaško Сарыарқа, latinizirano: Sarjarka, dob. 'Rumeni greben', izgovorjava [sɑˌrə(ʔ)ɑrˈqɑ]) je velika peneplenska tvorba, ki se razprostira po osrednjih in vzhodnih regijah Kazahstana.[1]
Administrativno se Kazaško višavje razteza čez regije Vzhodni Kazahstan, Pavlodar, Akmola, Ulitau in Karaganda. Več pomembnih mest, vključno z glavnim mestom države, Astana, leži v višavju. Na severu so velika nahajališča premoga, na jugu pa bakra.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kazaško višavje je omejeno z Zahodnosibirsko nižino na severu, dolino reke Irtiš na severovzhodu, Balhaško-Alakolsko kotlino na jugu in jugovzhodu, Turansko nižavje na jugozahodu in Turgajsko kotlino na zahodu.[2]
Reke, kot so Išim, Sileti, Sarisu, Nura, Kulanotpes, Aščisu, Tundik in Uli-Žilanšik, izvirajo v gorah. Jezero Tengiz leži v intermontanski kotlini gorovja in je največje na tem območju. Jezera Kokšetau so pomembna turistična atrakcija.
Gorske verige
[uredi | uredi kodo]Višavja vključujejo gorske verige zmerne nadmorske višine, ločene z dvignjenimi ravnimi medgorskimi kotlinami.[3][4] Glavni so:
- Kizilarai, najvišja točka Aksoran, 1565 m
- Karkarali, najvišja točka Zhirensakal, 1403 m
- Kokšetau, podobmočje gorja
- masiv Kokšetau], najvišja točka Kokše, 947 m
- pogorje Kent, najvišja točka Kent, 1469 m
- Pogorje Bajanaul, najvišja točka Akbet, 1022 m
- Ulitau, najvišja točka Akmešit, 1131 m
- Kiziltas, najvišja točka Kušoki, 1283 m
- Degelen, najvišja točka 1084 m
- Čingiztau, najvišja točka Kosoba, 1304 m
- Bektauata, najvišja točka 1213 m
- Ku, najvišja točka 1356 m
- pogorje Bakti, najvišja točka Aktau 1176 m
- Miržik, najvišja točka Jegibai 970 m
- Khankašti, najvišja točka 1220 m
- Semizughi, najvišja točka 1049 m
- Kiziltau, najvišja točka Aulije, 1055 m
- Kešubai, najvišja točka 1368 m
- Bugili, najvišja točka Burkit, 1187 m
Ekologija
[uredi | uredi kodo]Deli Kazaškega višavja so vključeni v območje svetovne dediščine Sarjarka – stepa in jezera severnega Kazahstana. Spada v ekoregijo palearktičnih zmernih travišč, savan in grmičevja bioma zmernih travišč, savan in grmičevja.[5] Narodni park Karkarali, Narodni park Kokšetau, Narodni park Burabaj in Narodni park Bajanaul so zavarovana območja v višavju. Redke vrste, kot je azijski gepard ((Acinonyx jubatus venaticus)), morda še vedno živijo v regiji.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Казахский мелкосопочник (Kazakh Uplands) Great Soviet Encyclopedia in 30 vols. — Ch. ed. A.M. Prokhorov. - 3rd ed. - M. Soviet Encyclopedia, 1969-1978. (in Russian)
- ↑ Google Earth
- ↑ »M-43 Chart (in Russian)«. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ »M-42 Chart (in Russian)«. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ »Kazakh upland«. Terrestrial Ecoregions. World Wildlife Fund.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Kazakh Uplands Encyclopædia Britannica
- Kazakh Uplands on "Nomadic Travel Kazakhstan" web-site