Katarina Kosača Kotromanić
| Katarina Kosača Kotromanić | |
|---|---|
| Rojstvo | 20. december 1425[1] Blagaj[d], Kraljestvo Bosna[d] |
| Smrt | 25. oktober 1478 (52 let) Rim, Papeška država |
| Državljanstvo |  Kraljestvo Bosna[d] |
| Poklic | kraljica soproga |
Katarina Kosača Kotromanić, rojena Katarina Vukčić Kosača, kraljica Bosne, * 1424, Blagaj, † 25. oktobra 1478, Rim.
Bila je žena kralja Stjepana Tomaša Kotromanića, predzadnjega bosanskega kralja.
Velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini Bosne in Hercegovine. V liturgični knjigi Martyrologium Franciscanum ('Frančiškanski martirologij') je navedena tudi kot blažena.[2]
Češčenje
[uredi | uredi kodo]Katarine se Hrvati spominjajo po številnih običajih, pesmih, zgodbah in legendah. Ženske na območju Kraljeve Sutjeske se še vedno pokrivajo s črnimi rutami v znak žalovanja za njenim življenjem – te ženske imenujejo Katarinke. Po legendi je Katarina naučila vaščanke v Kraljevi Sutjeski tkati takšne rute.[3]
Ohranili so se trije njeni portreti; prvega je izdelal Giovanni Bellini med njenim bivanjem v Rimu, drugega ima v Sikstinski kapeli prizor z gobavcem v Rossellijevem diptihu »Govor na gori«, tretji je v samostanu v Kraljevi Sutjeski, ki ga je Josipu Juraju Strossmayerju v hrambo podaril fra Marin Nedić.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Vrbić, Branislav. Ni 600 godina nije izbrisalo njezin lik (v hrvaščini), Glas Hrvaške, objavljeno 31. maja 2024.
- ↑ Dragić, Marko. 2008. Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti (v hrvaščini). Split, stran 329.
- ↑ Nekić 1990, str. 549.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- Nekić, Nevenka (1990). »Ženski likovi u hrvatskoj povijesti«. Obnovljeni Život (v hrvaščini). Zagreb: Filozofsko teološki inštitut Družbe Jezusove. 45 (6): 543–557.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
