Karel Ferluga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karel Ferluga
Rojstvo23. avgust 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Opčine
Smrt30. januar 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (81 let)
Trst
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Italy.svg Italija
Free Territory Trieste Flag.svg Svobodno tržaško ozemlje
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicodvetnik, pravnik
Poznan poodvetnik in javni delavec
StaršiŠtefan Ferluga
Eleonora Ferluga (rojena Eleonora de Weissenthurn)
SorodnikiVida Ferluga (sestra)

Karel Ferluga, italijanski odvetnik in javni delavec slovenskega rodu, * 23. avgust 1885, Opčine, † 30. januar 1967, Trst.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Trstu, pravno fakulteto pa na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je 22. aprila 1913 tudi doktoriral. Med 1. svetovno vojno je bil avstro-ogrski vojak, po vojni se je v Trstu zaposlil kot odvetniški pripravnik, od 1923 do 1940 pa je bil odvetnik v Ilirski Bistrici. Po italijanski vojni napovedi Kraljevini Jugoslaviji so ga fašistične oblasti internirane v Colfiorto pri Folignu, ko so zahodni zavezniki zasedli južno Italijo, pa so ga preselili v Egipt, kjer je ostal do konca vojne. Od 1945 do smrti je nato kot odvetnik delal v Trstu.[1]

Ferluga je bil v Trstu med glavnimi pobudniki za ustanovitev Dijaške Matice, društva ki bi podpiralo dijake. Podobno društvo je videl, ko je študiral v Pragi. Ustanovitev Dijaške Matice je preprečila vojna, zaživela pa je na ustanovnem občnem zboru v tržaškem predmestju Sv. Jakob 6. januarja 1923 in delovala do leta 1927, ko je bila zaradi protislovenskega fašističnega delovanja prepovedana. Bil je tudi član društva Pravnik in sodeloval v uredništvu istoimenske revije, ki je občasno izhajala. Po 2. svetovni vojni je postal predsednik obnovljenega društva Pravnik. Bil je tudi član nadzornega odbora tržaške kreditne banke, deloval pa je še pri slovenski kulturno-gospodarski zvezi ter bil odbornik pri prosvetnem društvu Igo Gruden in športnem društvu Sokol v Nabrežini.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]