Pojdi na vsebino

Karbolni kukmak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Karbolni kukmak
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Agaricaceae (kukmarke)
Rod: Agaricus (kukmaki)
Vrsta:
A. xanthodermus
Dvočlensko ime
Agaricus xanthodermus
Genev. (1876)
Sinonimi
  • Pratella xanthoderma (Genev.) Gillet (1884)
  • Psalliota xanthoderma (Genev.) Richon & Roze (1885)
  • Psalliota flavescens var. xanthoderma (Genev.) Costantin & L.M. Dufour (1891)
  • Fungus xanthodermus (Genev.) Kuntze (1898)

Karbolni kukmak (znanstveno ime Agaricus xanthodermus) je gliva iz rodu kukmakov (Agaricus).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Karbolni kukmaki v različnih razvojnih fazah
Porumenelo dnišče na prerezu
Pri kuhanju pride do intenzivne spremembe barve v rumeno, vonj po fenolu pa postane zelo intenziven.
trosi

Klobuk ima premer od 4 do 12 cm. Je popolnoma bele barve, kožica je svilnata, pogosto radialno razpokana, včasih prekrita z nežnimi luskami in je lahko na vrhu svetlo bež barve. Ob pritisku porumeni.

Lističi so tanki, sprva rožnate barve, kasneje se obarvajo v čokoladno rjavo.

Bet je visok do 10 cm. Popolnoma bel, tanek, v spodnjem delu gomoljast, pod pritiskom spremeni barvo v krom rumeno, včasih je znotraj votel. Obroček je viseč, razmeroma debel in kožnat, na spodnji strani kosmičasto natrgan.

Meso je belo, pri prerezu pa se obarva intenzivno rumeno, še posebej v dnišču beta. Ima neprijeten okus in vonj po fenolu (karbolu), med kuhanjem pa se še okrepi.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Razširjen je po vsemu svetu.

Raste v večjih skupinah od maja do oktobra kot gniloživka v listnatih in iglastih gozdovih, ob cestah in njihovih obcestnih goščavah, v parkih, vrtovih in na travnikih.[1]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je škrlatno rjave barve. Trosi so elipsaste oblike in merijo 5,5–6,5 x 3,5–4,5 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Strupena. Vsebuje toksine, ki lahko povzročijo gastrointestinalni sindrom z hudimi želodčnimi težavami.[2][3]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. str. 72. ISBN 978-83-7404-513-1.
  2. Miller, Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American mushrooms: A field guide to edible and inedible fungi. Falcon Guide (v angleščini). Guilford, Conn: Globe Pequot. str. 276. ISBN 978-0-7627-3109-1.
  3. Gill, Melvyn; Strauch, Richard J. (1984). »Constituents of Agaricus xanthodermus Genevier: The First Naturally Endogenous Azo Compound and Toxic Phenolic Metabolites«. Zeitschrift für Naturforschung C (v angleščini). 39 (11–12): 1027–1029. ISSN 0939-5075.