Karbolni kukmak

Karbolni kukmak
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Agaricales (listarji)
Družina:	Agaricaceae (kukmarke)
Rod:	Agaricus (kukmaki)
Vrsta:	A. xanthodermus
Dvočlensko ime
	Agaricus xanthodermus; Genev. (1876)
Sinonimi
	Pratella xanthoderma (Genev.) Gillet (1884) ; Psalliota xanthoderma (Genev.) Richon & Roze (1885) ; Psalliota flavescens var. xanthoderma (Genev.) Costantin & L.M. Dufour (1891) ; Fungus xanthodermus (Genev.) Kuntze (1898) ;

Karbolni kukmak (znanstveno ime Agaricus xanthodermus) je gliva iz rodu kukmakov (Agaricus).

Značilnosti

Pri kuhanju pride do intenzivne spremembe barve v rumeno, vonj po fenolu pa postane zelo intenziven.

Klobuk ima premer od 4 do 12 cm. Je popolnoma bele barve, kožica je svilnata, pogosto radialno razpokana, včasih prekrita z nežnimi luskami in je lahko na vrhu svetlo bež barve. Ob pritisku porumeni.

Lističi so tanki, sprva rožnate barve, kasneje se obarvajo v čokoladno rjavo.

Bet je visok do 10 cm. Popolnoma bel, tanek, v spodnjem delu gomoljast, pod pritiskom spremeni barvo v krom rumeno, včasih je znotraj votel. Obroček je viseč, razmeroma debel in kožnat, na spodnji strani kosmičasto natrgan.

Meso je belo, pri prerezu pa se obarva intenzivno rumeno, še posebej v dnišču beta. Ima neprijeten okus in vonj po fenolu (karbolu), med kuhanjem pa se še okrepi.^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

Razširjen je po vsemu svetu.

Raste v večjih skupinah od maja do oktobra kot gniloživka v listnatih in iglastih gozdovih, ob cestah in njihovih obcestnih goščavah, v parkih, vrtovih in na travnikih.^[1]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je škrlatno rjave barve. Trosi so elipsaste oblike in merijo 5,5–6,5 x 3,5–4,5 μm.^[1]

Podobne vrste

travniški kukmak (Agaricus campestris)
poljski kukmak (Agaricus arvensis)
hostni kukmak (Agaricus sylvicola)
rožnolistni kukmakovec (Leucoagaricus leucotithus)

Uporabnost

Strupena. Vsebuje toksine, ki lahko povzročijo gastrointestinalni sindrom z hudimi želodčnimi težavami.^[2]^[3]

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karbolni kukmak

Gobe.si

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. str. 72. ISBN 978-83-7404-513-1.
↑ Miller, Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American mushrooms: A field guide to edible and inedible fungi. Falcon Guide (v angleščini). Guilford, Conn: Globe Pequot. str. 276. ISBN 978-0-7627-3109-1.
↑ Gill, Melvyn; Strauch, Richard J. (1984). »Constituents of Agaricus xanthodermus Genevier: The First Naturally Endogenous Azo Compound and Toxic Phenolic Metabolites«. Zeitschrift für Naturforschung C (v angleščini). 39 (11–12): 1027–1029. ISSN 0939-5075.

[:0-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. str. 72. ISBN 978-83-7404-513-1.

[2] Miller, Orson K.; Miller, Hope H. (2006). North American mushrooms: A field guide to edible and inedible fungi. Falcon Guide (v angleščini). Guilford, Conn: Globe Pequot. str. 276. ISBN 978-0-7627-3109-1.

[3] Gill, Melvyn; Strauch, Richard J. (1984). »Constituents of Agaricus xanthodermus Genevier: The First Naturally Endogenous Azo Compound and Toxic Phenolic Metabolites«. Zeitschrift für Naturforschung C (v angleščini). 39 (11–12): 1027–1029. ISSN 0939-5075.

[1]

[2]

[3]