Pojdi na vsebino

Karanovska kultura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kultura Karanovo
HorizontStara Evropa, Prvi zmerni neolitik
ObdobjeNeolitska Evropa, Bakrenodobna Evropa
Datumiok. 7. tisočletje pr. n. št. — 4000 pr. n. št.
Tipsko nahajališčeKaranovo
PrednikMezolitska Evropa
NaslednikKultura Hamandžija, Kultura Varna, Kultura Gumelnița, Černavodske kulture

Kultura Karanovo (bolgarsko Карановска култура, latinizirano: Karanovska kultura) je neolitska kultura (Karanovo I-III ok. 62. do 55. st. pr. n. št.), poimenovana po bolgarski vasi Karanovo (oblast Sliven 42°30′ 41″N 25°54′54″E). Kultura, ki je del donavske civilizacije, velja za največje in najpomembnejše agrarno naselje v dolini reke Azmak.[1]

Odkritje

[uredi | uredi kodo]
Keramična posoda kulture Karanovo, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I), Muzej neolitskih bivališč Stara Zagora

Arheologi so Karanovo naselbino odkrili v 1930-ih, ko so v Karanovem izkopali Tell – naselbinsko gomilo. Naselje na vrhu hriba sestavlja 18 stavb, v katerih je živelo okoli 100 prebivalcev. Najdišče je bilo naseljeno bolj ali manj kontinuirano od začetka 7. do začetka 2. tisočletja pr. n. št.

Karanovska kultura je služila kot temelj vzhodnobalkanske kulturne sekvence.[2] Plasti v Karanovem se uporabljajo kot kronološki sistem za prazgodovino Balkana. Ta kultura je imela sedem velikih faz: Karanovo I in II, ki je obstajala vzporedno s Starčevo; Karanovo III (Veselinovo); Karanovo IV; Karanovo V (Marica); Karanovo VI (Gumelniţa); in Karanovo VII, ki je nastalo v zgodnji bronasti dobi. Karanovo I velja za nadaljevanje tipa bližnjevzhodne naselbine.[3] Zdi se, da je Karanovo VI propadlo okoli leta 4000 pr. n. št. brez kakršnih koli znakov osvajanja ali ponovne naselitve.[4]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Nekatere glavne značilnosti kulture Karanovo so belo poslikana keramika in temno poslikane posode, pridobljene iz Tella.[5] Ti artefakti so bili zlasti povezani s prvo in drugo fazo.[6] Obstaja tudi primer kipca iz terakote, Gumelnitska ljubimca, izdelanega od 5000 do 4750 pred našim štetjem.[7] Ta artefakt, ki je bil izkopan v Gumelnita Tell v južni Romuniji, je povezan s kulturno predstavo o plodnosti. Tu je tudi tehnologija karanovskega makrorezila, ki je vsebovala polstrmo in strmo retuširanje ter uporabo rumenega kremena z belimi lisami.[8] Ta posebna tehnologija, ki je znana tudi kot "Karanovo rezilo",[9] se je pojavila v zgodnji neolitski fazi kulture. Znanstveniki opažajo njegovo zanimivo dolžino in širino: 100 mm dolg in med 15 mm in 23 mm širok.

Karanovo II se od svojega predhodnika razlikuje po svojem vplivu na tračansko kulturo oziroma asimilaciji njenih elementov v tiste, ki so bili podedovani iz Karanova I. Osnovne značilnosti te faze so se nadaljevale do Karanova III in so bile še posebej izrazite v grobo izdelani posodi, kot so vrči, plitke posode in valjaste vaze (npr. Kügel).[10]

Pogrebne prakse Karanovo I in II so bile podobne praksam drugih vzhodnobalkanskih kultur, kot so kremikovska, dudeška in ovčarovska kultura.[11]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Gospa iz Pazardžika (ok. 4500 pr. n. št.)
    Gospa iz Pazardžika (ok. 4500 pr. n. št.)
  • Keramika, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I)[12]
    Keramika, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I)[12]
  • Vaza s tulipani, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I).[13][14]
    Vaza s tulipani, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I).[13][14]
  • Ceramic vessel
    Ceramic vessel
  • Ceramic vessel, 5th mill. BC (Karanovo VI).[15]
    Ceramic vessel, 5th mill. BC (Karanovo VI).[15]
  • Keramika
    Keramika
  • Kultni prizor, 5. mil. pr. Kr. (Karanovo VI.)[16][17][18]
    Kultni prizor, 5. mil. pr. Kr. (Karanovo VI.)[16][17][18]
  • Ogrlica, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I)[19]
    Ogrlica, 6. tisočletje pr. n. št. (Karanovo I)[19]
  • Zoomorfna keramična posoda
    Zoomorfna keramična posoda
  • Keramika
    Keramika
  • Keramika
    Keramika
  • Keramična figurina
    Keramična figurina
  • Keramika
    Keramika
  • Amulet iz žada, 6. tisočletje. pr. n. št. (Karanovo I)[20]
    Amulet iz žada, 6. tisočletje. pr. n. št. (Karanovo I)[20]
  • Antropomorfna posoda, 6.–5. tisočletje pr. n. št. (Karanovo III-IV)[21]
    Antropomorfna posoda, 6.–5. tisočletje pr. n. št. (Karanovo III-IV)[21]
  • Keramika
    Keramika
  • Vpisan predmet z možnim numeričnim pomenom
    Vpisan predmet z možnim numeričnim pomenom
  • Various artefacts
    Various artefacts
  • Karanovo tell, Bolgarija, stratigrafija izkopavanj[22][23]
    Karanovo tell, Bolgarija, stratigrafija izkopavanj[22][23]
  • Tell Junacite, Bolgarija.[24][25]
    Tell Junacite, Bolgarija.[24][25]
  • Rekonstrukcije neolitske hiše, Topolnica, Bolgarija, c. 5000 pr. n. št.[26][27]
    Rekonstrukcije neolitske hiše, Topolnica, Bolgarija, c. 5000 pr. n. št.[26][27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Danver, Steven L. (2015). Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues. Oxon: Routledge. str. 271. ISBN 9780765682222.
  2. ↑ Gimbutas, Marija; Alseikaitė (1974). The Gods and Goddesses of Old Europe: 7000 to 3500 BC Myths, Legends and Cult Images. Berkeley, CA: University of California Press. str. 248. ISBN 0-520-01995-4.
  3. ↑ Whittle, Alasdair; Hofmann, Daniela; Bailey, Douglass W. (2008). Living Well Together? Settlement and Materiality in the Neolithic of South-East and Central Europe (v angleščini). Oxbow Books. ISBN 978-1-78297-481-9.
  4. ↑ Stornoway, Jack (2019). Broken Timelines - Book 3: The Indo-Europeans and Harappans (v angleščini). Digital Ink Productions. ISBN 978-1-989604-36-6.
  5. ↑ Colledge, Sue; Conolly, James (2007). The Origins and Spread of Domestic Plants in Southwest Asia and Europe. Oxon: Routledge. str. 93. ISBN 9781598749885.
  6. ↑ Colledge, Sue; Conolly, James (2007). The Origins and Spread of Domestic Plants in Southwest Asia and Europe. Walnut Creek, CA: Left Coast Press. str. 93. ISBN 978-1-59874-988-5.
  7. ↑ Reichard, Joy (2011). Celebrate the Divine Feminine (v angleščini). San Francisco, CA: Bush Street Press. str. 105. ISBN 978-1-937445-18-8.
  8. ↑ Reingruber, Agathe; Tsirtsoni, Zoï; Nedelcheva, Petranka (2017). Going West?: The Dissemination of Neolithic Innovations Between the Bosporus and the Carpathians, Volume 3. Oxon: Routledge. str. 57, 61. ISBN 9781138714830.
  9. ↑ Reingruber, Agathe; Tsirtsoni, Zoï; Nedelcheva, Petranka (2017). Going West?: The Dissemination of Neolithic Innovations between the Bosporus and the Carpathians. Oxon: Routledge. str. 16. ISBN 978-1-138-71483-0.
  10. ↑ Boardman, John; Edwards, I. E. S.; Hammond, N. G. L.; Sollberger, E. (2003). The Cambridge Ancient History. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 115. ISBN 0-521-22496-9.
  11. ↑ Fowler, Chris; Harding, Jan; Hofmann, Daniela (2015). The Oxford Handbook of Neolithic Europe (v angleščini). Oxford: Oxford University Press. str. 930. ISBN 978-0-19-954584-1.
  12. ↑ »Ceramic vessel«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  13. ↑ »Karanovo culture, tulip-shaped vase«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2023. Pridobljeno 12. novembra 2024.
  14. ↑ »Tulip vessel«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  15. ↑ »Ceramic vessel«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  16. ↑ »Altar from a cult scene«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  17. ↑ »Priestess from a cult scene«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  18. ↑ »Cult scene«. europeanvirtualmuseum.it.
  19. ↑ »Beads«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  20. ↑ »Amulet«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  21. ↑ »Anthropomorphic vessel«. Bulgarian Heritage. 18. oktober 2012.
  22. ↑ »Photo of the excavated Karanovo Tell site«.
  23. ↑ »Photo of the excavated Karanovo Tell site«.
  24. ↑ Penske, Sandra; Rohrlach, Adam B.; Childebayeva, Ainash; Gnecchi-Ruscone, Guido; Schmid, Clemens; Spyrou, Maria A.; Neumann, Gunnar U.; Atanassova, Nadezhda; Beutler, Katrin; Boyadzhiev, Kamen; Boyadzhiev, Yavor; Bruyako, Igor; Chohadzhiev, Alexander; Govedarica, Blagoje; Karaucak, Mehmet; Krauss, Raiko; Leppek, Maleen; Manzura, Igor; Privat, Karen; Ross, Shawn; Slavchev, Vladimir; Sobotkova, Adéla; Toderaş, Meda; Valchev, Todor; Ringbauer, Harald; Stockhammer, Philipp W.; Hansen, Svend; Krause, Johannes; Haak, Wolfgang (2023). »Early contact between late farming and pastoralist societies in southeastern Europe«. Nature. 620 (7973): 358–365. Bibcode:2023Natur.620..358P. doi:10.1038/s41586-023-06334-8. PMC 10412445. PMID 37468624. Tell Yunatsite in Bulgaria, associated with the Karanovo culture {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  25. ↑ »Tell Yunatsite«. Balkanheritage.org. 11. februar 2022.
  26. ↑ »Archaeological Park Topolnitsa«. EXARC.net.
  27. ↑ »Chapter 1. The chronological framework in Greece and Bulgaria between the late 6th and the early 3rd millennium BC, and the "Balkans 4000" project«. The chronological framework in Greece and Bulgaria between the late 6th and the early 3rd millennium BC. Travaux de la Maison de l'Orient et de la Méditerranée. MOM Éditions. 2016. str. 13–39. ISBN 978-2-35668-188-1.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karanovska kultura.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karanovska_kultura&oldid=6343546«