Karaman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karaman
Trdnjava Karaman
Trdnjava Karaman
Karaman se nahaja v Turčija
Karaman
Karaman
Koordinati: 37°10′55″N 33°13′05″E / 37.18194°N 33.21806°E / 37.18194; 33.21806Koordinati: 37°10′55″N 33°13′05″E / 37.18194°N 33.21806°E / 37.18194; 33.21806
DržavaZastava Turčije Turčija
ProvincaKaraman
Upravljanje
 • ŽupanSavaş Kalaycı (Stranka za pravičnost in razvoj (MHP))
Površina
 • Okraj3.709,02 km2
Prebivalstvo
 • Urbano
165.000 prebivalvcev[2]
 • Okraj
194.018
 • Okraj gostota52 preb./km2

Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija. Je glavno mesto okraja v provinci Karaman. Leta 2019 je imel 165.000 prebivalvcev[2] Okraj ima površino 3.686 km2.[4] Mesto stoji na nadmorski višini 1039 m. Glavna mestna zanimivost je Muzej Karamana.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto je dobilo ime po Karaman Begu, enem od vladarje Karamanidske dinastije. Njegovo prejšje ime Laranda izhaja iz luvijske besede Larawanda, ki pomeni peščen ali peščen prostor.[5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Starodavni Karaman se je imenoval Laranda[6] grško Λάρανδα). V 6. stoletju pr. n. št. je prišel pod oblast Ahemenidov, ki so vladali do leta 322 pr. n. št., ko jih je odstavil Perdik,[6] bivši general Aleksandra Velikega.[7] Karaman je kasneje postal sedež izavrijskih piratov. V nekem trenutku je prišel pod oblast Antipatra Derbskega[8] in nato pripadal Rimskemu in Bizantinskemu cesarstvu, dokler ga niso v zgodnjem 12. stoletju osvojili Seldžuki. Leta 1190 ga je na križarskem pohodu osvojil Friderik Barbarossa,[6] zatem pa ga je od od leta 1211 do 1216 okupiralo Armensko kraljestvo Kilikija. Leta 1256 ga je zasedel Karamanoğlu Mehmet Beg in ga sebi v čast preimenoval v Karaman. Od leta 1275 je bil prestolnica Karamanidskega bejluka.

Leta 1468 so Karamanide porazili Osmani in leta 1483 preselili svojo prestolnico v Konyo. Od Karamana so ostale samo ruševine karamanidskega gradu in nekaj obzidja, dve mošeji in islamska verska šola (medresa). Izvrsten mihrab iz ene od mošej je zdaj razstavljen v paviljonu Çinili ob Arheološkem muzeju v Istanbulu.

Karamani so bili kapadoški Turkomani, ki so se na strani Komnenov borili proti Osmanom, se pokristjanili in emigrirali na zahod.

V Karamanu je bil sedež mestne katoliške naslovne škofije.[9] V mestu je v poznih letih svojega življenja živel in bil ob mošeji pokopan pesnik Pesnik Yunus Emre (okolo 1238–1320). Leta 1222 je v mesto prišel sufijski pridigar Bahaeddin Veled z družino, emir Karamanoğlu pa je zanje zgradil medreso. Veledov sin je bil slavni Mevlana Jelaluddin Rumi, ki se medtem, ko je njegova družina živela v Karamanu, poročil z Gevher Hatun. V Karamanu je leta 1224 umrla Rumijeva mati. Pokopana je bila skupaj z drugimi družinskimi člani v mošeji Aktekke, znani tudi kot Mader-i Mevlana Cami. Mošejo je zgradil Alaeddin Ali Beg kot nadomestilo za prvotno medreso iz leta 1370.[10]

Grški priimek Karamanlis in drugi priimki, ki se začenjajo s Karaman, izvirajo iz tega mesta.

Znani meščani[uredi | uredi kodo]

  • Nestor iz Larande, epski pesnik in oče pesnika Peisandra[11]
  • Peisander iz Larande, epski pesnik[11]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Karaman ima hladno polsušno podnebje, v Köppnovi podnebni klasifikaciji označeno z Bsk, in kontinentalno podnebje po Trewarthovi podnebni klasifikaciji označeno z Dc. Mesto ima vroča in suha poletja in hladne snežne zime. Na splošno ima veliko sonca s skoraj 300 sončnimi dnevi letno.

Podnebni podatki – Karaman (1991–2020, ekstremi 1951–2020)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 21,2 22,3 28,7 32,3 34,4 37,5 40,4 40,4 39,1 33,2 25,8 22,3 40,4
Povprečna visoka temperatura °C 5,6 7,5 12,9 18,3 23,7 28,3 31,7 31,7 27,7 21,3 13,5 7,5 19,1
Povprečna dnevna temperatura °C 0,7 2,1 6,7 11,7 16,6 20,8 24 23,7 19,5 13,8 6,8 2,5 12,4
Povprečna nizka temperatura °C −3,4 −2,7 0,9 5,2 9,5 13,3 16 15,8 11,3 6,7 1 −1,7 6
Rekordno nizka temperatura °C −26,8 −28 −20,2 −8,3 −3,1 3,1 6,4 3,6 −1 −8,5 −21,2 −26,1 −28
Padavin mm 41,8 33,7 33,6 32,1 34 28 6,7 8,7 9,2 25,8 32,9 48,8 335,3
Povp. št. dni s padavinami 10,07 8,1 9,23 9,17 9,7 6,07 1,5 1,33 2,23 5,67 6,5 9,7 79,3
Povp. sončnih ur na mesec 105,4 130 189,1 234 297,6 342 387,5 356,5 294 229,4 162 99,2
Povp. sončnih ur na dan 3,4 4,6 6,1 7,8 9,6 11,4 12,5 11,5 9,8 7,4 5,4 3,2 7,7
Vir: Turkish State Meteorological Service[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Area of regions (including lakes), km²". Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. pridobljeno 5. marca 2013.
  2. 2,0 2,1 Nufusune.com, Pridobljeno 13.aprila 2020.
  3. "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.
  4. Statoids. "Statistical information on districts of Turkey". Pridobljeno 12. aprila 2008.
  5. Bilge Umar. Türkiye'deki Tarihsel Adlar. İnkılap Kitabevi, 1993. ISBN 975-10-0539-6.
  6. 6,0 6,1 6,2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Karaman" . Encyclopædia Britannica. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 676.
  7. Diodorus Siculus 18.22.1-2.
  8. Strabo, Geography, §12.6.3.
  9. Herbermann, Charles, ur. (1913). "Laranda". Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
  10. "Today's Zaman". Arhivirano iz izvirnika 29. junija 2012. todayszaman.com.
  11. 11,0 11,1 Suda Encyclopedia, §nu.261.
  12. "Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Mevism Normalleri (1991–2020)" (turščina). Turkish State Meteorological Service. Pridobljeno dne 6. julija 2021.

Zunanji povezavi[uredi | uredi kodo]