Karakul (Tadžikistan)
Karakul | |
---|---|
![]() | |
Lega | Pamir |
Vrsta | jezero v udarnem kraterju, endoreično |
Glavni odtoki | ni |
Države porečja | Tadžikistan |
Maks. širina | ok. 52 km |
Površina | ok. 380 km2 |
Povp. globina | ok. 210 m |
Maks. globina | 230 m |
Količina vode | ok. 79,8 km3 |
Gladina (n.m.) | 3960 m |
Razglasitve | |
Uradno ime: Karakul Lake | |
Razglasitev | 18. julij 2001 |
---|---|
ID # | 1082[1] |
Karakul ali Karokul (kirgiško za črno jezero, ki nadomešča starejše tadžiško ime Siob; rusko Каракуль; tadžiško Қарокӯл; ujgursko قاراكۆل, latinizirano: Qaraköl, Қаракөл; kirgiško Каракөл) je endoreično jezero s premerom 25 km, ki leži znotraj 52 km širokega udarnega kraterja.[2][3] Je v narodnem parku Tadžik v gorovju Pamir v Tadžikistanu.
Udarni krater
[uredi | uredi kodo]Karakul leži znotraj krožne depresije, ki je bila interpretirana kot udarni krater s premerom roba 52 km. Nekatere ocene pravijo, da je vpliv relativno nov. Predhodna ocena je datirala med 25 Ma in 23 Ma.[2][4] Lahko pa je iz nedavne pliocenske dobe (5,3 do 2,6 milijona let).[5] Podatkovna zbirka o vplivih na Zemljo (EID) ga prav tako navaja kot mlajšega od 5 milijonov let. Krater ima večji vpliv od kraterja Eltanin (2,5 milijona let), za katerega se že domneva, da je prispeval k ohlajanju in nastanku ledenega pokrova na severni polobli v poznem pliocenu.[6]
Udarna struktura Karakul je bila prvič identificirana okoli leta 1987 s študijami posnetkov iz vesolja.[7]
Opis jezera
[uredi | uredi kodo]
Jezero/krater leži na nadmorski višini 3960 m nad srednjo gladino morja. Polotok, ki štrli iz južne obale, in otok ob severni obali delita jezero na dve kotanji: manjšo, razmeroma plitvo vzhodno, globoko med 13 in 19 m in večjo zahodno, globoko od 221 do 230 m. Je endoreična (brez drenažnega iztoka) in voda je somorna. Na vzhodni obali jezera je majhna vasica z istim imenom.[8]
Gladina jezera je bila po zadnji ledeni dobi višja za 35 m.[9][10]
Okolje
[uredi | uredi kodo]Čeprav leži jezero znotraj narodnega parka, se velik del okolice uporablja kot pašnik. Jezero s svojimi otoki, močvirji, vlažnimi travniki, šotnimi barji ter prodnatimi in peščenimi ravninami je BirdLife International označil kot pomembno območje za ptice (IBA), ker podpira veliko število populacij različnih vrst ptic, bodisi kot gnezdilke ali selivke.
Med temi vrstami so: tibetanska gos (Anser indicus), rjasta kozarka (Tadorna ferruginea), veliki žagar (Mergus merganser), sokol plenilec, himalajski jastreb (Gyps himalayensis), mongolski deževnik (Anarhynchus mongolus), rjavoglavi galeb (Chroicocephalus brunnicephalus), Syrrhaptes tibetanus, planinska kavka, Calliope pectoralis, Phoenicurus erythrogastrus, Montifringilla nivalis, Prunella himalayana, Prunella fulvescens, Leucosticte brandti in Carpodacus rubicilla. Jezerski otoki so glavna mesta, kjer počivajo in gnezdijo vodne ptice.
Edine ribe v jezeru so Triplophysa lacusnigri.[11]
Dogodki
[uredi | uredi kodo]Višje od jezera Titicaca je Karakul od leta 2014 do 2017 gostil regato Streha sveta.[12] To je nadomestilo Alpine Bank Dillon Open, ki je potekala na jezeru Dillon Reservoir v Koloradu v Združenih državah Amerike kot najvišjo jadralno regato na svetu.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Karakul Lake«. Ramsar Sites Information Service. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2018. Pridobljeno 25. aprila 2018.
- ↑ 2,0 2,1 »Kara-Kul Structure, Tajikistan«. NASA Earth Observatory. 3. junij 2004. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 29. aprila 2016.
- ↑ »Kara-Kul«. Earth Impact Database. Planetary and Space Science Centre University of New Brunswick Fredericton. Pridobljeno 14. februarja 2021.
- ↑ Bouley, S.; Baratoux, D.; Baratoux, L.; Colas, F.; Dauvergne, J.; Losiak, A.; Vaubaillon, J.; Bourdeille, C.; Jullien, A.; Ibadinov, K. Karakul: a young complex impact crater in the Pamir, Tajikistan. American Geophysical Union, Fall Meeting 2011. American Geophysical Union. Bibcode:2011AGUFM.P31A1701B. Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2020. Pridobljeno 8. julija 2020.
- ↑ Gurov, E. P.; Gurova, H.P.; Rakitskaya, R.B.; Yamnichenko,A.Yu. (1993) (1993). »The Karakul depression in Pamirs - the first impact structure in central Asia« (PDF). Lunar and Planetary Science XXIV, Pp. 591-592: 591. Bibcode:1993LPI....24..591G. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. maja 2019. Pridobljeno 7. julija 2017.
- ↑ University of New South Wales (19. september 2012). »Did a Pacific Ocean meteor trigger the Ice Age?«. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2012. Pridobljeno 8. oktobra 2012.
- ↑ Gurov, E. P., The Kara-Kul Lake depression in the Pamirs - A Probable Astrobleme (abstract). Eighth Soviet-American Microsymposium, pp. 37-39. 1988
- ↑ »Karakul lake and mountains«. Important Bird Areas factsheet. BirdLife International. 2013. Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2018. Pridobljeno 4. aprila 2013.
- ↑ Komatsu, Tetsuya; Tsukamoto, Sumiko (2015). »Late Glacial Lake-Level Changes in the Lake Karakul Basin (a Closed Glacierized-Basin), eastern Pamirs, Tajikistan«. Quaternary Research. 83 (1): 137–149. Bibcode:2015QuRes..83..137K. doi:10.1016/j.yqres.2014.09.001. S2CID 129373530.
- ↑ Aichner, Bernhard; Makhmudov, Zafar; Rajabov, Ilhomjon; Zhang, Qiong; Pausata, Francesco S. R.; Werner, Martin; Heinecke, Liv; Kuessner, Marie L.; Feakins, Sarah J.; Sachse, Dirk; Mischke, Steffen (2019). »Hydroclimate in the Pamirs Was Driven by Changes in Precipitation-Evaporation Seasonality Since the Last Glacial Period«. Geophysical Research Letters. 46 (23): 13972–13983. Bibcode:2019GeoRL..4613972A. doi:10.1029/2019GL085202. hdl:20.500.11815/1505. S2CID 210256535.
- ↑ Vasil’eva, E.D., Nazarov, R.A. (2023), »Preliminary Data Indicate a Wider Distribution of the Little-Known Karakul Stone Loach Triplophysa lacusnigri (Nemacheilidae) in the Inland Waters of Tajikistan«, Journal of Ichthyology, 63 (5): 869–877, doi:10.1134/S0032945223050132, S2CID 260393795
{{citation}}
: Preveri vrednost|s2cid=
(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Karakul, Tajikistan: a Travel Guide«. Caravanistan (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2019. Pridobljeno 14. januarja 2019.
- ↑ »Roof of the World Regatta«. TheKiteMag (v angleščini). 12. avgust 2015. Arhivirano iz spletišča dne 8. januarja 2019. Pridobljeno 8. januarja 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Kara-Kul«. Earth Impact Database.