Pojdi na vsebino

Karakalpakstan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Karakalpakstan
Qaraqalpaqstan Respublikası (karakalpaško)
Qoraqalpogʻiston Respublikasi
(uzbeško)
Zastava Karakalpakstan
Zastava
Grb Karakalpakstan
Grb
Himna: Qaraqalpaqstan Respublikasınıń Mámleketlik Gimni (karakalpaško)
Qoraqalpog‘iston Respublikasining Davlat Madhiyasi (Uzbek)
"Državna himna Republike Karakalpakstan"
Karakalpakstan na zemljevidu Uzbekistana
Karakalpakstan na zemljevidu Uzbekistana
Glavno mestoNukus
Uradni jeziki
Etnične skupine
(2021[1])
Religija
islam
VladaAvtonomna republika
• Predsednik Vrhovnega sveta
Amanbaj Orjanbajev
• Predsednik Sveta ministrov
Farhat Ermanov
ZakonodajalecVrhovni svet Karakalpakstana
Površina
• skupaj
166.590 km2
Prebivalstvo
• ocena 2024[2]
2.015.000
Valutauzbekistanski sum (UZS)
Časovni pasUTC +5 (Uzbekistanski standardni čas (UZT))

Karakalpakstan, uradno Republika Karakalpakstan je avtonomna republika v severozahodnem delu Uzbekistana. Glavno mesto republika je Nukus (Nókis/Нөкис). Karakalpakstan ima površino 166.590 km2[3] in ima približno 2 milijona prebivalcev. Njegovo ozemlje pokriva starodavni Horezm, v klasični perzijski literaturi znan kot Kāt (کات).

Ime

[uredi | uredi kodo]

Ime Karakalpakstan pomeni "dežela Karakalpakov". Večina Karakalpakov živi v Uzbekistanu, vendar sta karakalpaška kultura in jezik bližja kulturi in jeziku Kazahov in Nogajcev.[4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Staroveška trdnjava Kizil kala (1.–4. stoletje n. št.) po obnovi leta 2018

Približno od leta 500 pr. n. št. do 500 n. št. je bilo območje današnjega Karakalpakstana (Horezm) cvetoče kmetijsko območje, podprto z obsežnim namakanjem.[5] Ozemlje je bilo strateško pomembno in zato vedno sporno. Trditev dokazuje več kot 50 horezmskih trdnjav. Karakalpake, ki so bili nekoč nomadski pastirji in ribiči, so tujci prvič omenili v 16. stoletju.[6] Karakalpakstan je leta 1873 Hivski kanat odstopil Ruskemu carstvu.[7]

Pod sovjetsko oblastjo je bil Karakalpakstan avtonomno območje znotraj Ruske sovjetske federativne socialistične republike, potem pa je leta 1936 postal del Uzbekistana kot Karakalpaška ASSR.[8] Regija je bila verjetno najbolj uspešna v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je razširilo namakanje iz Amu Darje. Kasneje je izsuševanje Aralskega jezera Karakalpakstan spremenilo v eno najrevnejših regij Uzbekistana.[6]

Regija trpi zaradi obsežnih suš, deloma zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa zato, ker sta reki Amu Darja in Sir Darja večinoma preusmerjeni v vzhodne dele Uzbekistana. Zaradi slabih letin je približno 48.000 ljudi ostalo brez glavnega vira dohodka, pomanjkanje pitne vode pa je povzročilo porast nalezljivih bolezni.[9]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Karakalpakstan je danes večinoma puščava v zahodnem Uzbekistanu blizu Aralskega jezera, v najnižjem delu porečja Amu Darje.[10][9][11] Njegova površina meri 164.900 km2[12] Vzhodno od njega je puščava Kizilkum, južno pa puščava Karakum. Skalnata planota se razteza proti zahodu do Kaspijskega jezera.[5]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Status

[uredi | uredi kodo]

Karakalpaška avtonomna sovjetska socialistična republika je bila avtonomna republika v Sovjetski zvezi do njene vključitve v Uzbekistansko sovjetsko socialistično republiko leta 1932. Svojo formalno suverenost je ohranila tudi po osamosvojitvi Uzbekistana leta 1990.[13] Karakalpakstan si z Uzbekistanom deli pravico veta glede odločitev, ki se nanašajo nanj. V skladu z ustavo odnose med Karakalpakstanom in Uzbekistanom urejajo pogodbe in sporazumi, vsi spori pa se rešujejo s spravo. Člen 89, poglavje XVII Ustave Uzbekistana določa: "Republika Karakalpakstan ima pravico do odcepitve od Republike Uzbekistan na podlagi vsedržavnega referenduma, ki bi ga izvedli prebivalci Karakalpakstana".[14][15]

Julija 2022 so v regiji izbruhnili veliki protesti zaradi predlagane ustavne spremembe, ki bi Karakalpakstanu odvzela avtonomijo.[16][17] Predlagana sprememba je bila kasneje zaradi demonstracij opuščena.[18]

Vodstvo

[uredi | uredi kodo]

Vodja republike je predsednik Vrhovnega sveta Karakalpakstana ali parlamenta. Od leta 1991 do 1992 se je imenoval predsednik republike. Vodja vlade je predsednik sveta ministrov Karakalpakstana.

Eden od podpredsednikov senata, Olij Majlisa, je v skladu z ustavo predstavnik Karakalpakstana.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Obiranje bombaža v bližini Kyzyl-Kale

Gospodarstvo regije je bilo nekoč močno odvisno od ribištva v Aralskem jezeru. Danes ga podpirajo bombaž, riž in sadje, kot so slive, hruške, grozdje in marelice in vse vrste melon. Elektrika prihaja iz velike sovjetske hidroelektrarne na Amu Darji.

Podnebne spremembe skozi stoletja, ki jih je konec 20. stoletja pospešilo izginjanje Aralskega jezera, ki ga je povzročil človek, so v regiji ustvarile pusto pokrajino. Starodavne oaze rek, jezer, trstičnih močvirij, gozdov in kmetij se izsušujejo in jih zastrupljajo sol, ki jo prenaša veter, ter ostanki gnojil in pesticidov z izsušenega dna Aralskega jezera. Poletne temperature so se zvišale za 10 °C, zimske temperature pa so se znižale za 10 °C. Stopnja pojavnosti anemije, bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav se je dramatično povečala.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Permanent population by national and / or ethnic group, urban / rural place of residence«. Open Data Portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2025. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  2. ↑ »Demographic Situation in the Republic of Uzbekistan« (PDF). Statistics Agency under the President of the Republic of Uzbekistan. 2024.
  3. ↑ »Oʻzbekiston Respublikasining maʼmuriy-hududiy boʻlinishi« [Administrative-territorial division of the Republic of Uzbekistan] (v uzbeščini). The State Committee of the Republic of Uzbekistan on statistics. Julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2022.
  4. ↑ »Glottolog 4.8 - Kara-Kalpak«. glottolog.org. Pridobljeno 31. oktobra 2023.
  5. 1 2 Bolton, Roy (2009). Russian Orientalism: Central Asia and the Caucasus. Sphinx Fine Art. str. 54. ISBN 978-1-907200-00-7. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  6. 1 2 Mayhew, Bradley (2007). Central Asia: Kazakhstan, Tajikistan, Uzbekistan, Kyrgyzstan, Turkmenistan. Lonely Planet. str. 258. ISBN 978-1-74104-614-4. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  7. ↑ Richardson, David; Richardson, Sue (2012). Qaraqalpaqs of the Aral Delta. Prestel Verlag. str. 68. ISBN 978-3-7913-4738-7.
  8. ↑ Europa Publications Limited (2002). Eastern Europe, Russia and Central Asia. Taylor & Francis. str. 536. ISBN 1-85743-137-5. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  9. 1 2 Thomas, Troy S.; Kiser, Stephen D.; Casebeer, William D. (2005). Warlords rising: confronting violent non-state actors. Lexington Books. str. 30, 147–148. ISBN 0-7391-1190-6. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  10. ↑ Batalden, Stephen K.; Batalden, Sandra L. (1997). The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics. Greenwood Publishing Group. str. 187. ISBN 0-89774-940-5. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  11. ↑ Merkel, Broder; Schipek, Mandy (2011). The New Uranium Mining Boom: Challenge and Lessons Learned. Springer. str. 128. ISBN 978-3642221217. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 7. junija 2012.
  12. ↑ Roeder, Philip G. (2007). Where nation-states come from: institutional change in the age of nationalism. Princeton University Press. str. 55, 67. ISBN 978-0-691-13467-3. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 3. marca 2012.
  13. ↑ Rickleton, Chris (1. februar 2023). »In Uzbekistan's Karakalpakstan, Trial Over Deadly Unrest Makes A 'Hero' Of Its Intended Villain«. Radio Free Europe. Pridobljeno 5. aprila 2023.
  14. ↑ »The Constitution of the Republic of Uzbekistan« (PDF). constitution.uz (Unofficial translation) (v English). 30. april 2023. str. 13. Pridobljeno 15. julija 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  15. ↑ »Constitution of the Republic of Uzbekistan«. constitution.uz (v angleščini). Pridobljeno 15. julija 2024.
  16. ↑ »Uzbekistan's new constitution: More for Mirziyoyev, less for Karakalpakstan«. eurasianet.org (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2022. Pridobljeno 1. julija 2022.
  17. ↑ »Жители Узбекистана вышли на митинги после конституционной реформы«. www.kommersant.ru (v ruščini). 1. julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2022. Pridobljeno 1. julija 2022.
  18. ↑ »Uzbekistan scraps plans to curb Karakalpak autonomy after protest«. Reuters (v angleščini). 2. julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2022. Pridobljeno 2. julija 2022.
  19. ↑ Pearce, Fred (2007). When the Rivers Run Dry: Water, the Defining Crisis of the Twenty-first Century. Beacon Press. str. 211. ISBN 978-0-8070-8573-8. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 28. novembra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karakalpakstan&oldid=6632512«