Pojdi na vsebino

Karaburma

Karaburma

Карабурма
Mestna četrt
Pogled na Karaburmo z Bogoslovjem in nebotičnikom Tobleronom v ospredju ter reko Donavo in ravnim Banatom v ozadju
Pogled na Karaburmo z Bogoslovjem in nebotičnikom Tobleronom v ospredju ter reko Donavo in ravnim Banatom v ozadju
Vzdevek: 
»Mala Kolumbija«[1]
Karaburma se nahaja v Beograd
Karaburma
Karaburma
Položaj Karaburme znotraj mesta Beograda
Koordinati: 44°49′N 20°30′E / 44.817°N 20.500°E / 44.817; 20.500
Država Srbija
MestoBeograd
ObčinaPalilula
Površina
 • Skupno716 km2
Prebivalstvo
 (popis 2002)
 • Skupno55.343
 • Gostota77 preb./km2

Karaburma (srbsko Карабурма) je naselje v beograjski občini Paliluli na vzhodnem delu mesta Beograda, a na desnem bregu reke Donave. Po oceni iz 2002 je imela Karaburma 55.343 prebivalcev.

Béograd (starinsko slovensko Belgrad, Beligrad)[2] pa je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijona ljudi. Leži na sotočju Donave in Save v severni Srbiji na področju, ki je v nasprotju od sosednjega Banata gričevnato.

Položaj

[uredi | uredi kodo]
Vojaški zemljevid (1717)
Med avstrijsko-turško vojno je videti po nenaseljenem Banatu vsepovsod velikanska močvirja in jezera - medtem ko je srbsko področje bogato pogozdeno

Karaburma se nahaja med naselji Zvezdarno (Звездара) - jug, Bogoslovjem (Богословија) oziroma OFK Beogradom'(ОФК Београд) - zahod, Ada Hujо (Ада Хуја) ob Donavi oziroma reka Donava - sever, Rospi Ćuprija (Роспи Ћуприја) - vzhod in Ćalije (Ћалије) - jugovzhod. Njena južna meja je ulica Dragoslava Srejovića (Драгослава Срејовића), nekdanja Partizanska pot (Партизански пут) tik pod gozdom, ki je tudi občinska meja med Palilulo in Zvezdarno; na drugi strani je namreč Zvezdarnin gozd (Звездарска шума). Severna meja pa je Višnjiška ulica (Вишњичка улица) oziroma reka Donava, vzhodna pa Mirijevo (Миријево), оziroma Mirijevski bulevar (Миријевски булевар).

Kljub temu, da ima - obrobljena na jugu z gozdnatim gričevjem, na severu pa omejena z veletokom (kjer nekdaj ni manjkalo visokega drevja) - zavidljivo primeren položaj, je bila Karaburma do najnovejšega časa skoraj nenaseljena; topla, zdravilna in izparevajoča voda vzdolž reke pa je povzročala nastanek nezdravega močvirja, nad katerim se je stalno dvigala migetajoča meglica.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Karaburma - pogled od Višnjice proti Pančevskemu mostu čez reko Donavo

Proslulo ime

[uredi | uredi kodo]

Ime Karaburma je turško za črni obroč ozirom črni prstan, kar naj bi pomenilo, da je to območje prepovedano, nekakšen sodobni no go; to je kraj, na katerega se sploh ne hodi in s katerim so starši strašili poredne otroke; področje torej, ki naj se ga ne izogibljejo le otroci, ampak tudi odrasli. Vzrok naj bi bil, ker je tukaj bil še vse do prejšnjega stoletja strašen kraj, morišče (sr.: stratište, gubilište) na smrt obsojenih prestopnikov; niso prihajali sami, ampak zvezani z verigami in v spremstvu žandarjev ter jetniškega duhovnika, ki jih je spovedal in jim pred usmrtitvijo dal še odvezo. Zadnja stvar, ki so jo ti nesrečneži mogli videti z vzpetine na desni strani Donave, je bil prekrasen pogled vzdolž njene obale pa vse do Višnjice, kjer so bile še do nedavnega toplice. Po eni pripovedi topla in zdravilna z žveplom bogata voda - ki jo omenja že Vuk Karadžić - še vedno brbota, vendar v hudo onesnaženem donavskem rokavu, ki bi zahteval drago in temeljito čiščenje; med ljudmi pa kroži drugačna pripoved, po kateri da je zdravilna voda izginila v globino zaradi velikega miniranja pri gradbenih delih za časa komunizma, ko se je na vse strani gradilo ne glede na varstvo okolja.

Izvrševanje smrtne kazni

[uredi | uredi kodo]
Duhovnik spoveduje obsojenca; žandarji ga bodo nato ustrelili na Karaburmi
Obsojenci čakajo na smrtni strel privezani na kol

V vsakem primeru je izvrševanje smrtne obsodbe z razlogom vlivalo grozo, saj takrat ni bilo govora o kakih človeških pravicah, ki naj bi jih imeli hudodelci, ki so bili nato pokopani oziroma kar zasusti z zemljo na samem mestu pogube, privezani na kol: brez slehernega znamenja ali napisa ali spomina. To je bilo res mesto, ki se ga je bilo treba ogibati in nič čudnega, da je bilo nenaseljeno in pusto - pravi črni obroč torej, prek katerega se ni prestopalo.[3]

Medtem ko se je Beograd v drugi polovici 19. stoletja razvijal čisto na drugi strani na Terazijskem grebenu in se polagoma spuščal proti Savi in Donavi, je obstajalo na njegovem vzhodnem delu „osamljeno in nepristopno“ mesto na Karaburmi. Tam so izvajali javne usmrtitve do 1912, a 1936 je tam zgrajena največja kafilerija, kamor so vodili po mestu polovljene potepuške pse, od njihove kože pa izdelovali rokavice. Grožnja: „Končali boste na Karaburmi“ – je skrivala srhljivo stvarnost.[4]

Kljub tej proslulosti – ali pa ravno zaradi nje – je pravzaprav vsaka javna usmrtitev pomenila dnevni dogodek, ki se ga je udeleževalo staro in mlado ko kakega praznika; praznoverna množica je tekmovala, kdo bo odnesel kak ostanek - ki naj bi ga kot talisman čuval in mu pomagal k uspehu - tudi vlomilcem pri njihovi nečedni raboti. Zato so trezni izobraženci - cerkveni in posvetni - večkrat opozarjali, da nikakor ni primerno in spodbudno, da se najtežje kazni izvajajo javno; in to še vpričo mladoletnih in otrok, ki se iz tega gotovo ne bodo naučili nič dobrega; če je že potrebno, - a najprimerneje bi bilo smrtno kazen ukiniti - naj bi se izvajale v ožjem krogu odgovornih odraslih ter v prostorih nedostopnih javnosti kot na Zahodu, kar je sčasoma tudi prevladalo.[5][6]

Starejši razlagi

[uredi | uredi kodo]

Imamo pa tudi drugo – starejšo razlago, saj stari otomanski in avstrijski zemljevidi poimenujejo območje Kajaburun (Kaya-burun), kar v turščini pomeni "skalnati rt" oziroma "kamniti nos".

To potrjuje tudi kronist Milan Milićević,[7][8] ki pa uporablja še tretje ime, in sicer Kajaburma kot srednjo različico imena, pri čemer označuje Karaburmo v tem pomenu kot "nos, rt" hriba, ki se spušča v Donavo.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Stadion OFK Beograd

[uredi | uredi kodo]
Stadion OFK Beograd

Mladinski stadion (Омладински стадион) na Karaburmi je največji stadion na ožjem mestnem beograjskem področju. Na njem igrata OFK Beograd – čigar igralce imenujejo »Romantičarji« – in nogometni klub "FK Beograd". Zaradi plazovja vadita kluba večinoma na drugih stadionih; zadnje čase zlasti na novozgrajenem in dragem stadionu v Zaječarju. Omejeno pa je za zdaj tudi število obiskovalcev tekem oziroma navijačev. Slišijo se tudi glasovi, da naj bi mesto Beograd – ki je večinski lastnik področja – zaradi plazovja, ki je nadloga skoraj za celotno Karaburno – sčasoma cel stadion podrlo a ne obnovilo, kot pravijo igralci v zasebnih pogovorih. Račun kluba je že od 2019 blokiran, čeprav so lansko leto končali pozitivno. Zato ni jasno, kaj pravzaprav nameravajo z zanemarjenim in propadajočim stadionom, saj niso napravili niti prve stopnje in sicer, da bi prosili za gradbeno dovoljenje.[9][10]

Toblerone - nenavaden nebotičnik

[uredi | uredi kodo]
Toblerone - Beograjska stolpnica na Karaburmi[11]

Najvišja stavba na Karaburmi je stanovanjska stolpnica, ki bi jo smeli brez pretiravanja imenovati nebotičnik, saj precej presega ljubljanskega. Domačini jo pogostoma omenjajo kot stolp Toblerone, kar naj bi izhajalo iz trikotnih oblik, ki so vključene v zasnovo stolpa; ime je dobil po podobno oblikovani, tedaj priljubljeni čokoladi toblerone.[12]

Zasnoval jo je stavbenik Sekerinski; začeta 1960 je bila dokončana leta 1963. Nahaja se na Mije Kovačevića 9 v bližini Teološke fakultete Beograjske univerze.[13] To je nekako najpomembnejša točka Karaburme in morda celo cele Palilulske občine, saj se dviguje tik Pančevskega mostu, ki povezuje ožjo Srbijo z Vojvodino oziroma Banatom; obenem je njen vrh ena najlepših razglednih točk na širšem Belograjskem območju. Brutalizem je sicer za umetniški okus današnjih ljudi malo odbijajoč in ga komaj še kje srečamo. Kljub temu pa je bila v svojem času to imenitna stavba, kjer so stanovali akademiki - najodličnejši predavatelji Beograjske univerze; poleg tega je imela vsaka soba napeljan svoj telefon v času, ko so bili še izjemno redki. Takrat še ni bilo niti mobilnih niti pametnih telefonov; sploh pa je bil tedaj telefon prava redkost; 1969 je imel Toblerone napeljanih in nameščenih kar 104 priključke; sploh pa je bila ta stavba zamišljena kot imenitna stanovanjsksa stolpnica za belograjske vseučiliščne predavatelje in akademike. Celotna stavba je znotraj krožna, ima dve dvigali in trikotne terase.[14]

Preprosti ljudje pravijo, da ni ravno prijetno stanovati blizu hudo prometnega vozlišča. Na 11. nadstropju je svojčas stanoval tudi naš rojak, akademik in univerzitetni profesor Vitez, ki je poleg tega zbolel za mišično atrofijo. Njegovi starši so bili zavedni Slovenci in so zato morali bežati pred fašisti iz Trsta in so našli gostoljuben sprejem - kot mnogo drugih Primorcev - prav tu v Beogradu; oni so imeli stanovanje na Bajlonovem trgu (Бајлонова пијаца).

Na prvi pogled človek dobi vtis, da je na enem kupu brez večjega razloga takorekoč nakopičenih več važnih ustanov: pomembno krožišče, nato nebotičnik, za njim v tradicionalnem - torej čisto drugačnem - srbskem slogu Bogoslovje, na drugo stran ceste pa znameniti - vendar žal propadajoči stadion OFK Beograd. Če še dodamo, da je tam blizu na isti ulici tudi otroška bolnica "Mati in otrok" (Мајка и дете), potem bo slika o nenavadni soseski skoraj popolna. Domačini menijo, da је ta visoka stolpnica tik bogoslovnice zrasla z namenom, da bi verski objekt zakrivala pogledu vernikov in iz daljave prihajajočih popotnikov in da so pravoslavni bogoslovci - ki jih je lepo število - sedaj v tako urejeni in povečani stavbi res pravi "gospodje", ki imajo z izbranimi predavatelji in v primernem stanovanju dovolj možnosti za znanstveno-verski razvoj in napredek. Ni pa bilo tako pod komunizmom, ko so se morali stiskati po malih in revnih sobicah blizu stolnice (Саборна црква) na Kalemegdanu, kamor so našle pot tudi miške.

To nenavadno 17-nadstropno stolpnico je v novejšem času doletela "čast", da so jo prišteli med pet najgrših belograjskih stavb.[15] Za nekatere je to »grda stavba«; vendar je ta visokogradnje s šesterokotno osnovo nekoč prejela izredno nagrado za odlično arhitektonsko oblikovanje. Statični izračun za postavitev v tem delu daleč najvišje armiranobetonske konstrukcije je opravil inženir Romić, ki je tudi priznani avtor učbenika »Betonske konstrukcije« v dveh delih.[16][17][18][19]

Stanovalci bližnjega študentskega doma »Karaburma« tej čudni stavbi pravijo tudi „Buzdovan“ („Kij“) in „Jež“.[20]

Prosvetne in uslužne ustanove

[uredi | uredi kodo]

Karaburma je pretežno stanovanjsko območje, eno bolj poseljenih območij Beograda, s skupno 55.343 (leta 2002) prebivalci v vseh krajevnih oziroma mestnih skupnostih. Naselje ima dve tržnici.

Na Karaburmi deluje pet osnovnih šol: "Filip Višnjić", "Jovan Popović", "Stevan Dukić", "Archibald Rice" (prej "Stjepan Stevo Filipović") in "Jovan Cvijić". Znana je tudi po kinu "Slavica", ki je bil nekdaj pojem za celi Beograd - ampak po vdoru TV in pametnih telefonov ni več zanimiv in so ga zaradi malega obiska že pred več leti zaprli; zadnje čase ga poskušajo oživiti z novimi vsebinami. Šestdesetih let so ga komunistične oblasti zgradile na zemljišču, na katerem je Pravoslavna Cerkev hotela graditi bogoslužni prostor, saj je veliki prijatelj Slovencev patriarh German dobro predvideval, da se bo novonastolo naselje ravno na tem področju še naprej razvijalo.

Najpomembnejše ceste na Karaburmi so Višnjička ulica, Mirijevski bulevar, Ulica Vojvode Micka Krstića, Ulica Marijane Gregoran in Ulica Salvadorja Allendeja, kjer se nahaja odcep za linije javnega prevoza 16, 23 in 25.

Na Karaburmi in v njeni bližini je na izbiro več hotelov. Med boljše naj bi jih spadalo deset, a vseh primernih za prenočitev in bivanje je na razpolago v neposredni bližini 35 stavb.[21]

Cerkvene ustanove

[uredi | uredi kodo]
Najvišja znanstveno-verska ustanova na Karaburmi je Bogoslovje.
Tukaj se pripravljajo na svoje poslanstvo bogoslovci, ki bivajo v urejenem internatu
Ob žegnanju 2007
je za Delavski praznik slovesnost pri Lepotici na Zeleni Karaburmi poveličali tudi nuncij Sbarbaro

Morda še niste slišali, da obstaja na Stari Karaburmi tudi mala katoliška cerkev, ki je posvečena Svetemu Jožefu Delavcu – in ima proščenja ravno na prvomajski Praznik dela. Ta najmlajša belograjska župnija je bila ustanovljena 1972 in zaupana slovenskim salezijancem vse do nenadne smrti 2011 graditelja cerkvice Cirila Zajca 2011. Slovesnosti je večkrat povzdignil tudi obisk nadškofa, tudi še živečega zaslužnega in priljubljenega salezijanskega nadškofa Stanislava Hočevarja - ali pa celo nuncija.[22]

Na Karaburmi je tudi pravoslavno Bogoslovje z internatom. Po demokratičnih spremembah 2000 - pa tudi že od 1989 - SPC ni imela već težav z gradbenimi dovoljenji, tako da so postopoma zgradili na tem področju kar nekaj cerkva in župnišč.

Pokopališče Lešče

[uredi | uredi kodo]
Pokopališče Lešče se nahaja med zelenimi griči

Čeprav Karaburma meji na najstarejše belograjsko Novo pokopališče (Ново гробље), tam ni več prostora niti za žare. Novo se je to pokopališče imenovalo v nasprotju s takratnim "Starim" - na Tašmajdanu poleg stare Cerkve sv. Marka. Sedaj ima pa Mužlja čisto svoje, mnogo bližje pokopališče, kjer je dovolj prostora; pa še novejšega datuma je in se nahaja prav v območju Karaburme - v naselju Lešće, v vzhodnem delu kraja Višnjica, oziroma v južnem podaljšku naselja Višnjičke Banje (Višnjiških toplic). Pokopališče zavzema precejšnjo površino in sega na jugu do predmestnih belograjskih naselij Slancev in Velikega Sela).[23][24][25]

Pri izdelavi načrta je sodeloval Beograjski urbanistični zavod; prvi pogreb na Leščah je bil opravljen 26. decembra 1980. Na pokopališču je bil 1981 odprt krematorij, ki ga je naredilo podjetje "Energoprojekt" po načrtih arhitektinje Litričinove.[26] Do 2001 je bil ta krematorij edini v Srbiji, medtem ko je bil novosadski odprt 2005.

Belograjske občine in palilulske mestne skupnosti

[uredi | uredi kodo]
Razlaga statistike belograjskega prebivalstva

Spodnja statistika nam kaže rast ali upadanje prebivalstva; v osrednjih občinah na splošno število prebivalstva pada, v obrobnih pa narašča - medtem ko je od enega do drugega popisa prebivalstva v celotni Srbiji zaznati veliko upadanje. Predvidevajo sicer, da bo prebivalstvo po velikih mestnih središčih in seveda tudi v Beogradu kljub splošnemu upadanju po deželi zaradi priseljevanja še naprej naraščalo. Veliko pa je razlogov zmanjševanja zlasti deleža mladih: med drugim izseljevanje v tujino, podkupovanje, pa tudi nepoznavanje in posledično zanemarjanje naravnega načrtovanja družine, kakor tudi spodbujanje umetnega načrtovanja, ki predpostavlja in celo priporoča uporabo kontracepcije in splava. Vse to ne ostaja brez posledic ter vodi v "demografsko bombo" - žal v njenem negativnem smislu;[27][28]po mnenju strokovnjakom Srbija drvi v demografsko katastrofo, čeprav si odgovorni pred tem dejstvom zatiskajo oči.[29]

Karaburmske mestne skupnosti

1. septembra 1955 je postala Karaburma samostojna belograjska občina, vendar so jo kaj kmalu, že 3. januarja 1957, priključili v sosednjo občino Palilula.

Danes Karaburmo sestavljajo nasledne mestne skupnosti: Stara Karaburma na zahodnem delu, Nova Karaburma (ali Karaburma-Donava) na vzhodnem delu. Jugovzhodni del, ki se širi vse do Ćalij, pa sestavlja mestno skupnost Karaburma II.

Seznam belograjskih občin
Zemljevid mestnih skupnosti v palilulski občini s "prečansko"[30] Krnjačo in Kotežem
Zemljevid belograjskih občin
Ime Površina (-{km²}-) Prebivalstvo (1991) Prebivalstvo (2002) Prebivalstvo (2011) Prebivalstvo (2022)
Barajevo 213 20.846 24.641 27.036 26.431
Voždovac 148 156.373 160.768 157.152 174.864
Vračar 3 67.438 58.386 55.463 55.406
Grocka 289 65.735 75.466 83.398 82.810
Zvezdarna 32 135.694 132.621 148.014 172.625
Zemun 150 141.695 152.950 166.292 177.908
Lazarevac 384 57.848 58.511 58.224 55.146
Mladenovac 339 54.517 52.490 53.050 48.683
Novi Beograd 41 218.633 217.773 212.104 209.763
Obrenovac 411 67.654 70.975 71.419 68.882
Palilula 451 150.208 155.902 170.593 182.624
Rakovica 31 96.300 99.000 108.413 104.456
Savski venec 14 45.961 42.505 38.660 36.699
Sopot 271 19.977 20.390 20.199 19.126
Staro mesto 5 68.552 55.543 48.061 44.737
Surčin 288 34.463 38.695 42.012 45.452
Čukarica 156 150.257 168.508 179.031 175.793
SKUPNO 3.227 1.552.151 1.576.124 1.639.121 1.681.405
Извор: Републички завод за статистику - Vir: Republiški zavod za statistiko, Srbija[31]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Cerkev Sv. Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Ana Đokić (2. april 2016). »Tajne ozloglašenog naselja. Ko su ljudi čija imena nose ulice Karaburme?« (v srbščini). Beograd: Blic.rs. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  2. »Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov«. termania.net. Pridobljeno 20. novembra 2024.
  3. Tragom asfalta (22. marec 2021). »Smrt na Karaburmi« (v srbščini). Beograd: Kaldrma.rs. Pridobljeno 31. julija 2024.
  4. »"Završićete na Karaburmi": Iza tih reči se krije jeziva stvar« (v srbščini). Beograd: Espreso.co.rs. 25. marec 2021. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  5. »Karaburma - Mesto sa ozloglašenim imenom« (v srbščini). Beograd: Informer.rs. 19. april 2024. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  6. Republika (24. julij 2021). »Karaburma je ukleto mesto: Nakon pogibije dečaka, otkrivamo da je upravo ovaj deo Beograda - tačka smrti!« (v srbščini). Beograd: Republika. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  7. Milan Đakov Milićević (Милан Ђаков Милићевић; 1831 - 1908) je bil srbski pisatelj, življenjepisec, dopisnik, narodopisec in eden od utemeljiteljev "Društva srbskih pisateljev" (Association of Writers of Serbia).
  8. »Biography [[Serbian Academy of Sciences and Arts|SANU]] website«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2014. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  9. »Istorija Omladinskog stadiona« (v srbščini). Beograd: Palilulac.rs. 3. februar 2024. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  10. Jelena Bulajić (24. april 2024). »OTKRIVAMO Sve što niste znali o stadionu OFK Beograda: Ko su vlasnici zemljišta, kako posluju i dokle je stigla rekonstrukcija« (v srbščini). Beograd: Nova.rs. Pridobljeno 24. januarja 2025.
  11. en: Karaburma Residential Housing Tower; sl: Stanovanjska stolpnica Karaburma; sr: Кула за становање Карабурма
  12. »Personalizirane čokoladne ploščice Toblerone«. Ljubljana: Vaše presenečenje.si. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  13. Boštjan (1. december 2020). »Toblerone Tower« (v angleščini). Architectuul. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  14. »Zgrada od 17 spratova: „Toblerone" na Karaburmi spektakularan primer brutalizma« (v srbščini). Beograd: Mondo.rs. 10. oktober 2024. Pridobljeno 23. januarja 2025.
  15. Ana Kalaba (23. november 2022). »Pet najružnijih zgrada u Beogradu« (v srbščini). Beograd: Nova.rs. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  16. Slobodan Romić (1981). »Betonske konstrukcije - 1 deo« (v srbščini). Beograde: Naučna knjiga. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  17. Format: 20 × 29 cm; Autor: Slobodan Romić; Izdavač: Naučna knjiga; Mjesto izdanja: Beograd; Godina: 1981; Broj stranica: 326; Uvez: Meki
  18. Slobodan Romić (1982). »Betonske konstrukcije - 2 deo« (v srbščini). Beograde: Građevinska knjiga. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  19. format 17x24 cm, strana 277; recenzije, prof dr Milorad Ivković i prof dr Živorad Radosavljević. Dio 2 - Teorija granične nosivosti armiranog betona. Autori ,prof Slobodan Romić i prof Milan Lazić Izdavač ,Građevinska knjiga - Beograd, 1982 g.
  20. »Toblerone« (v srbščini). Belgrade: Palilulac.rs. 2. oktober 2023. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  21. »Karaburma: pronađeno 35 objekata. Hoteli: Karaburma. Rezervišite hotel odmah!« (v srbščini). Beograd: Booking.com. Pridobljeno 24. januarja 2025.
  22. »Beograd: Proslava sv. Josipa Radnika i početak mjeseca svibnja koji je posvećen Blaženoj Djevici Mariji« (v hrvaščini). Beograd: ktabkbih.net. 4. maj 2022. Pridobljeno 15. januarja 2025.
  23. Tamara Marinković-Radošević (2007). Beograd - plan i vodič. Belgrade: Geokarta. ISBN 86-459-0006-8.
  24. Beograd - plan grada. Smederevska Palanka: M@gic M@p. 2006. ISBN 86-83501-53-1.
  25. Slobodan Radovanović (2007). Belgrade and surrounding places. Smederevska Palanka: Magic Map. ISBN 978-86-7802-004-9.
  26. Почивалишта настала с краја прошлог века politika.rs 10. 12. 2018.
  27. »Planiranje porodice-šta je to?« (v srbščini). Beograd: IVF Centar. 6. september 2024. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  28. E.D. (18. oktober 2024). »Demografska bomba: Za 30 godina u Srbiji će živeti milion i po manje ljudi« (v srbščini). Beograd: Danas.rs. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  29. »DEMOGRAFSKA KATASTROFA U SRBIJI: Na narednom popisu će biti 700 hiljada stanovnika manje u odnosu na prethodni!?« (v bosanščini). Sarajevo: SlobodnaBosna.ba. 8. september 2022. Pridobljeno 25. januarja 2025.
  30. "Prečani" so za Beograjčane in šire vsi prebivalci, ki živijo "preko", to se pravi "na oni strani reke (Donave)"
  31. "Старост и пол 2023" - "Starost in spol 2023"

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(srbsko)
(angleško)