Kaolack
Kaolack كاولاك | |
|---|---|
 Mošeja v Medina Baayu v Kaolacku | |
  Kaolack | |
| Koordinati: 14°1′N 16°15′W / 14.017°N 16.250°W | |
| Država |  Senegal |
| Regija | Kaolack |
| Departma | Kaolack |
| Prebivalstvo (2023 (štetje))[1] | |
| • Skupno | 298.904 |
| Časovni pas | UTC+0 (GMT) |
Kaolack (arabsko كاولاك; volofsko Kawlax) je mesto z 298.904 prebivalci (popis iz leta 2023) na severnem bregu reke Saloum, približno 100 kilometrov od njenega ustja in ceste N1 v Senegalu. Je glavno mesto regije Kaolack, ki na jugu meji na Gambijo. Kaolack je pomembno regionalno trško mesto in glavno senegalsko središče za trgovino in predelavo arašidov. Kot središče veje Ibrahimija sufijskega reda Tijanijah, ki ga je ustanovil Ibrayima Ñas, je tudi pomembno središče islamske izobrazbe. Mošeja Leona Niassene (desno) v Kaolacku je ena največjih in najbolj znanih v Senegalu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kaolack je naslednik mesta Kahone, zgodovinske prestolnice kraljestva Saloum. Prvotno ga je označevalo sveto drevo na desnem bregu reke Saloum, obrnjeno proti otoku Kouyong, Kahone pa je sestavljalo več različnih sosesk, ločenih z odprtimi polji, vsaka pod jurisdikcijo drugega dostojanstvenika ali uradnika. Kaolack, 8 kilometrov navzdol po reki, je bil eden od teh.
Ena legenda pravi, da sta ga ustanovila Sega in Massar, dva brata fulanskega porekla iz Macine v današnjem Maliju. Segin sin, Alioune Mboutou Sow, je kasneje služil kot poglavar kantona Kaolack. Družinska hiša Mboutou še vedno stoji sredi mestnega središča. Mboutou Sowova hči Ramatoulaye (Rahmat'oullah) je bila poročena s sinom Amadouja Bambe, od tod tudi pregovor Kaolack worrou Mboutou ('Kaolack, Mboutoujev fevd'). Druga pripoved pravi, da je Kaolack ustanovila princesa iz Baola, ki se je tam zatekla pod zaščito Maad Salouma Mbegan Ndourja, s katerim se je kasneje poročila in ustanovila tradicionalni kult zahodnoafriškega nilskega varana, znanega kot mbossé v jeziku volof, totema mesta. Mboutou Sow je prispel kasneje in postal poglavar zaradi svoje učenosti.[2]
Francoski interesi za reko Saloum so se povečali v začetku 19. stoletja, ko so iskali legitimne trgovske artikle, ki bi nadomestili trgovino s sužnji. Do sredine stoletja so v kraljestvo Saloum uvedli pridelavo arašidov in Francozi so z dovoljenjem kralja na rečnem bregu v Kaolacku, ki je bil za ladijski promet ugodnejši od Kahoneja, ustanovili utrjeno tovarno. Prvo mrežo parcel so postavili leta 1860 v tistem, kar je kasneje postalo mestno središče oziroma soseska Escale. Izgradnja železniškega odcepa od pristanišča do proge Dakar-Niger leta 1911 je povzročila razcvet mesta kot središča za predelavo in izvoz arašidov. Njegovo prebivalstvo je hitro raslo, iz 5600 leta 1925 na 44.000 leta 1934.
V tem času je Kaolack postal pomembno središče sufijskega reda Tijanijah, Allaaji Abdulaay Ñas pa je leta 1910 v soseski Leona odprl prvo večjo zavijah oziroma 'ložo'.[3] Njegov sin Ibrahim Niass je v zgodnjih 1930-ih skupnost, znano kot Jamāʿat al-fayḍa (dobesedno »Skupnost božanskega potopa«), preselil v novo predmestje Kaolacka, imenovano Madina Baye, ki je danes del mesta.[4]
Danes je v spodnjem predmestju Lyndiane tovarna za predelavo arašidovega olja z lastnimi pristaniškimi objekti, soline na drugi strani reke Saloum pa predstavljajo edino drugo večjo industrijsko dejavnost v mestu.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kaolack je na severu regije Kaolack, 161 kilometrov jugovzhodno od Dakarja. Sosednji regionalni prefekturi Fatick na severozahodu in Kaffrine na vzhodu sta oddaljeni 43 oziroma 57 kilometrov.
Kaolack leži na severnem desnem bregu reke Saloum, na katero vpliva plimovanje od njenega ustja v Atlantski ocean, 78 kilometrov zahodno od mesta, do 28 kilometrov vzhodno od njega. To plimovanje je erodiralo vijugasto strugo in ustvarilo občasno poplavljeno amfibijsko obrežno območje, široko več sto metrov, s številnimi otoki in rečnimi rokavi.
Lega Kaolacka je znana po tem, da je reka Saloum po eni strani plovna za morska plovila do te točke, po drugi strani pa se visoki bregovi Salouma, zaščiteni pred poplavami, raztezajo do 2000 metrov, kar omogoča gradnjo končnega mostu pred ustjem.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Kaolack ima vroče polsušno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: BSh) s kratko deževno sezono in dolgo sušno sezono.
Religija
[uredi | uredi kodo]Na prelomu 20. stoletja je Kaolack postal pomembno središče reda Tijanijah z veliko postojanko (ribat) v Leoni od leta 1910.[5] Medina Mbàbba (v francoščini Médina Mbaba), imenovana tudi Medina I, je poimenovana po Baabakarju Njaayu, čigar vzdevek je bil Mbàbba Njaay. Bil je vodja vasi Sererjev, ko je bila vključena v Kaolack. Drugi ribat se je odprl v Medina Baye v zgodnjih 1930-ih. Medina Baay (baza Médina v francoščini), imenovana tudi Medina II je severovzhodno od mesta. Ta red Tijanijah je ustanovil sin Allaaji Abdulaay Ñas, Ibrahim Baye Niass. Njegovi privrženci razumejo besedo Baay kot 'oče' (v jeziku volof). V arabščini to pomeni 'mesto Baay'. Verska skupnost Medina Baye je postala mednarodna institucija s podružnicami v številnih mestih, vključno s Kanom v Nigeriji in Chicagom v Illinoisu.
Kaolack je sedež škofije Kaolack, ustanovljene leta 1965.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Zadnji popisi prebivalstva so pokazali naslednje podatke o prebivalstvu mesta:
| Leto | Štev. prebivalcev[6] |
|---|---|
| 1988 | 150.961 |
| 2002 | 172.305 |
| 2013 | 233.708 |
| 2023 | 298.904 |
Gospodarstvo in promet
[uredi | uredi kodo]Kaolack je središče senegalske industrije arašidov in pomembno trgovsko središče. 90 % proizvedenega arašidovega olja se izvozi. V laguni neposredno nasproti mestnega središča se sol pridobiva iz solin, ki pokrivajo površino več kot 10 kvadratnih kilometrov, z lastnim ladijskim obratom. Trgovina s soljo je za mesto velikega gospodarskega pomena.
Tržnica Marché Central de Kaolack se razprostira na več kot treh hektarjih v mestnem središču in pokriva več mestnih blokov. Na prostem je stalno natrpanih več kot 800 tržnih stojnic. Med številnimi lokalnimi izdelki, ki so na voljo, so medenina, zdravilna zelišča in tradicionalni glasbila. Požar avgusta 2020 je uničil več kot 83 tržnih stojnic in terjal več življenj. Gasilci so požar uspeli omejiti in pogasiti šele po štirih urah. Pozvali so k namestitvi sistema požarnega alarma za osrednjo tržnico, saj obstaja tveganje, da bi nadaljnji požari lahko povzročili še večjo škodo. Glavni težavi pri gašenju požara sta bili nedostopnost tržnega območja in neupoštevanje gradbenih standardov. Gasilske enote Gossas, Kaffrine, Nioro du Rip in Fatick so sodelovale v gašenju požarov; napotenih je bilo šest gasilskih vozil. Po požaru je Aminata Touré spomnila na načrt predsednika Mackyja Salla za posodobitev tržnice v Kaolacku. Gradnja velike, sodobne tržnice podregionalne razsežnosti bi bila velik gospodarski korak naprej za mesto Kaolack in veliko olajšanje za mestne trgovce, je dejala. Razen obnove stojnic se je glede infrastrukture malo spremenilo. Septembra 2024 je močno deževje onemogočilo osrednjo tržnico, saj njen drenažni sistem ni deloval. Deževnica je prekrila pločnike, se pomešala z odpadki in ustvarila neprijeten smrad.[7][8]
Kaolack je pomembno prometno vozlišče. Skozi središče mesta poteka državna cesta N1, ki poteka od Dakarja na zahodu do Tambacounda in nato čez malijsko mejo do Kayesa. Tu se poveže z cesto N4, ki prečka reko Saloum po nasipu in mostu, dolgem skoraj dva kilometra in vodi po gambijski tranzitni poti Transgambijske ceste v regijo Casamance do Ziguinchorja.
Čeprav stranska proga železniške proge Dakar-Niger do pristanišča ne obstaja več in je bila preurejena v glavno mestno cestno arterijo, pristanišče samo sestavljajo predvsem skladišča in druge poslovne stavbe vzdolž 600 metrov dolgega pomolnega zidu na severnem bregu reke Saloum, zahodno od središča mesta.
Letališče Kaolack, stisnjeno med obrobjem mest Kaolack in Kahone, je ob cesti N1, dva kilometra in pol vzhodno od središča mesta.
Okolje
[uredi | uredi kodo]Leta 2007 je Kaolack užival dvomljiv sloves enega najbolj umazanih mest v Afriki: smeti so bile pogosto odvržene po ulicah, reguliran sistem za odlaganje odpadkov se je šele razvijal. Kanalizacija je bila večinoma zamašena ali komajda obstajala, brakična voda, ki jo je vsebovala, pa je bila glavni vir onesnaženja z malarijo in kolero; vendar se je oskrba s pitno vodo znatno izboljšala. Brezposelnost je bila izjemno visoka. Mesto je bilo obdano z modrim meglico smradu odpadkov, ki je prihajal iz okoliških odlagališč. Še posebej v vročih in vlažnih mesecih deževnega obdobja so bile razmere neznosne tako za ljudi kot za živali. Epidemije, kot so malarija, rumena mrzlica in kolera, so izbruhnile skoraj vsako leto. Le nekaj let prej je tukaj izbruhnila epidemija gobavosti, ki je terjala veliko življenj. V soseskah, kot je Léona (senegalsko: Lewna), so bile okoljske razmere izjemno slabe. Le v zahodnih okrožjih so bile razmere nekoliko boljše.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Citypopulation.de Population of the major cities in Senegal
- ↑ Kesteloot, Lilyan; Veirman, Anja (1999). »Un lieu de mémoire sans stèle et sans visite guidée : le culte du Mboose à Kaolack (Sénégal)«. Histoire d'Afrique : les enjeux de mémoire (v francoščini). Paris: Karthala. str. 83–91.
- ↑ Salm, Steven J.; Falola, Toyin (2005). African Urban Spaces in Historical Perspective (v angleščini). University Rochester Press. str. 256. ISBN 978-1-58046-314-0.
- ↑ Wright, Zachary Valentine (4. februar 2015). Living Knowledge in West African Islam: The Sufi Community of Ibrāhīm Niasse (v angleščini). BRILL. str. 3. ISBN 978-90-04-28946-8.
- ↑ Léona: Le centre administratif de Kaolack
- ↑ Senegal: Die wichtigsten Orte mit Statistiken zu ihrer Bevölkerung
- ↑ Dakaractu auf Youtube: Incendie au Marché central de Kaolack : 800 commerçants impactés...Les vendeuses - Koldanews, 17. August 2020: Incendie au marché central de Kaolack : Les sapeurs-pompiers étalent leur impuissance und « Je partage la désolation et la douleur des marchands impactés », souligne Aminata Touré suite à l’incendie au marché central de Kaolack - Seneweb, 18. September 2024: Kaolack: Le marché central impraticable après la pluie
- ↑ Voyages – Tout un monde à explorer, Philippe Gloaguen, Sidonie Chollet, Élise Ernest, Le Routard/Hachette Livre, Paris, 2024, ISBN=978-2-01-788390-6, str. 376}}
- ↑ Kaolack: pollution légendaire
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]