Kantabrijsko narečje
Kantabrijsko narečje (cántabro, cántabru) je prehodno narečje med kastilijsko španščino in asturleonščino.[1] Nekateri jezikoslovci ga imajo za asturleonsko narečje,[2] medtem ko ga drugi strokovnjaki uvrstijo med kastilijska narečja.[3]
V Kantrabriji večina prebivalstva govori kastilijsko narečje, v katerem je nekaj značilnosti, ki jih lahko zasledimo v izvirnem kantabrijskem narečju, ki ga govorijo stari ljudje v oddaljenih gorskih vasicah v okolici mest Cabezón de la Sal, Puente Viesgo in Soba. Živijo še govorci v Baskiji, provinci Burgos in Asturiji, ob kantabrijski meji. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ga je 2009 uvrstil med asturleonska narečja, ki je ogroženo, ker ima samo 3000 govorcev.
Poimenovanje
[uredi | uredi kodo]V asturščini se imenuje kantabrijsko narečje tudi montañés (gorsko narečje), ki ga uporabijo tudi govorci.[4] Tisti, ki ga imajo za poseben jezik, ga imenujejo habla montañesa (gorski jezik).[5]
Veliko jih očitajo napačno rabo poimenovanja montañés, češ da se tudi kastilijski govor Kantabrijcev lahko imenuje montañés, ker je drugo ime Kantabrije La Montaña (Gorski svet), ki ga radi uporabijo zavestni Kantabrijci ne glede na to kaj je njihov jezik.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Kantabrijski samoglasniki se prilogadijo samoglasniškemu sistemu kastilijščine, vendar lahko zasledimo nekaj razlik.
- Nenaglašeni končni -o prehaja v -u kot v asturleonskih različicah.
- Nenaglašeni -e prehaja v -i.
- Pod vplivom spremembe končnih samoglasnikov lahko prehajajo drugi samoglasniki npr. a>e/é, e>i.
- Končnice -a ali -as prehajajo v -e in -es kot v asturleonščini.
- Samoglasniški pari ae, eo, oa prehajajo v polglasnike.
- V končnicah -íais prehaja naglas v -iáis.
Kantabrijski soglasniki se ujemajo s kastilijskimi soglasniki, čeprav tudi kantabrijsko narečje kot asturleonščina palatalizira začetni l- v ll- (ima enako glasovno vrednost kot lj v slovenščini). Soglasnik ll med samoglasniki prehaja v y, medtem ko soglasniški y velikokrat onemi.
Sklanjatav se ne razlikuje od kastilijščine razen t. i. snovnega srednjega spola (špansko neutro de materia), ki so snovni samostalniki ženskega spola s pridevnikom moškega spola, ki ga lahko zasledimo tudi v asturleonščini.[6]
V kantabrijskem narečju je več baskovskih substratov v besedišču kot v asturijščini.
Položaj
[uredi | uredi kodo]
Jezikoslovci zavrnejo, da bi bil poseben kantabrijski jezik. Tudi Asturijska jezikovna akademija, ki sprejme poleg asturijščine leonščino in mirandščino za jezikovno normo, ima kantabrijščino samo za narečje.
Kantabrijsko narečje je že dolgo časa izrinjeno iz mestnih okolij. Tudi je izginilo v večini vasi.[7] Nekaj društev v Kantabriji je organiziralo kantabrijske jezikovne tečaje, ki so spodleteli. Bilo je tudi zbiranje podpisov, da bi ministrstvo za kulturo priznalo kantabrijščino za pomemben del kulturne dediščine, toda je ministrstvo zavrnilo zahtevo.[8][9][10]
Kantabrijsko narečje nima opore s strani kantabrijske družbe, niti kantabrijski nacionalisti ali zagovorniki samostojnosti Kantabrije ne zahtevajo, da bi Španija priznala kantabrijski jezik. Tudi bivši predsednik avtonomne Kantabrije Miguel Ángel Revilla je izjavil mnenje o vprašanju: meni, da Kantabrija nima svojega jezika.[11] Dodal je še, če bi res obstajala kantabrijščina, bi jo »branil z nohti in zobmi.«[12] V preteklosti ni bilo posebne književnosti v kantabrijskem narečju, medtem ko je danes neznansko malo literarnih poskusov v tem narečju.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Menéndez Pidal, Ramón (2006). El dialecto Leonés. León: El Buho Viajero. ISBN 84-933781-6-X.
- ↑ »Asturian«. Ethnologue (v angleščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ »¿Y los dialectos castellanos, como el cántabro, el leonés, el andaluz, el aragonés, el extremaño y el murciano?«. La España moderna: 176. 1914.
- ↑ Blanca Sáinz (1. november 2021). »El cántabru, la lengua "desprestigiada" que aspira a la cooficialidad: "Ni es una deformación del castellano ni es de paletos"«. El Diario (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ Carlos Ealo (29. november 2007). »El habla montañesa« (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ »Del Cantábrico a Toledo el "neutro de materia" hispánico en un contexto románico y tipológico«. Dialnet (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ Carlos Ealo López. »Situación actual de las hablas de origen astur-leonés en Cantabria« (PDF) (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. decembra 2009. Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ »Manifiesto«. Esclave (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ Lezaola, Javier (18. marec 2007). »Piden declarar Bien de Interés Cultural el patrimonio lingüístico autóctono de Cantabria« (PDF). Alerta: 2.
- ↑ »Borrador del Informe de la Consejería de Cultura sobre la declaración del Patrimonio Lingüístico Cántabro«. Esclave (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
- ↑ {{navedi novice|title=Revilla afirma que el cántabro «sólo es castellano mal hablado» |url=https://www.eldiariomontanes.es/prensa/20070821/cantabria/revilla-afirma-cantabro-solo_20070821.html |work=El Diario |date=21.8.2007 |accessdate=3.11.2025 |language=es
- ↑ Fernando J. Pérez (5. avgust 2015). »"Los partidos deben hacer pedagogía contra la locura de Artur Mas"«. El País (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2025.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Alvar, Manuel (1996–2007). Manual de dialectología hispánica. El Español de España. Barcelona: Ariel Lingüística. str. 183–191. ISBN 978-84-344-8217-3.