Kalijev acetat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kalijev acetat
Skeletna formula kalijevega acetata
Druga imena kalijeva sol
E261
Identifikatorji
Številka CAS 127-08-2
PubChem 31371
Oznaka ATC B05XA17
SMILES
InChI
ChemSpider 29104
Lastnosti
Molekulska formula C2H3KO2
Molska masa 98,14 g mol−1
Videz bela kristalasta trdnina
Gostota 1,8 g/cm3 (20 °C)[1]


1,57 g/cm3 (25 °C)

Tališče

292 °C, 565 K, 558 °F

Vrelišče

razpade

Topnost (voda) 216,7 g/100 mL (0,1 °C)
233,8 g/100 mL (10 °C)
268,6 g/100 mL (25 °C)
320,8 g/100 mL (40 °C)
390,7 g/100 mL (96 °C)[2]
Topnost topen v etanolu in tekočem amonijaku,
netopen v etru in acetonu
Topnost (metanol) 24,24 g/100 g (15 °C)
53,54 g/100 g (73.4 °C)[1]
Topnost (etanol) 16,3 g/100 g[1]
Topnost (žveplov dioksid) 0,06 g/kg (0 °C)[1]
Kislost (pKa) 4.76
Struktura
Kristalna struktura monoklinska
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
-722,6 kJ/mol[1]
Standardna molarna
entropija
So298
150,82 J/mol·K[3]
Specifična toplota, C 109,38 J/mol·K[3]
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
1
2
0
 
LD50 3250 mg/kg (oralno, podgana)[4]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Kalijev acetat je kalijeva sol ocetne kisline s formulo CH3COOK.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Kalijev acetat se lahko pripravi z nevtralizacijo bazične kalijeve spojine, na primer kalijevega hidroksida ali karbonata, z ocetno kislino:

CH3COOH + KOH → CH3COOK + H2O

Iz raztopine izkristalizira kot seskvihidrat (CH3COOK•1½H2O), ki se pri 41,3 °C pretvori v polhidrat (CH3COOK•½H2O).[4] Spojina se mora hraniti v dobro zaprti posodi v hladnem prostoru brez virov vžiga in oksidantov.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Kalijev acetat je katalizator proizvodnji poliuretanov.[5] Uporablja se lahko kot sredstvo za odmrzovanje namesto drugih kloridnih soli, na primer kalcijevega ali magnezijevega klorida. Njegova prednost je majhna korozivnost, kar se izkorišča predvsem na letališčih vzletnih stezah, slabost pa višja cena. Uporaben je tudi za gašenje požarov (razred K), ker ohladi mesto požara in na gorečih oljih tvori zaščitno skorjo.

Zgodovinska raba[uredi | uredi kodo]

Kalijev acetat se je sprva uporabljal za pripravo tako imenovane Cadetove kadeče se tekočine, ki je vsebovala prvi sintetični organokovinski spojini – kakodil in kakodil oksid. Uporabljal se je tudi kot diuretik in sredstvo za alkaliziranje sečil, ker po absorpciji v telesnih tekočinah deluje alkalno.

Aditiv[uredi | uredi kodo]

Kalijev cetat kot prehranski dodatek deluje kot konzervans in regulator kislosti. V Evropski skupnosti ima oznako E261.[6] Njegova uporaba je odobrena tudi v Združenih državah Amerike[7] in Avstraliji. [8] Podobno deluje tudi kalijev hidrogen diacetat (KH(OOCCH3)2 , CAS 4251-29-0), ki ima enako E oznako.

Medicina in biokemija[uredi | uredi kodo]

V medicini se zaradi sposobnosti, da se razgradi v bikarbonat in pomaga nevtralizirati acidoze, uporablja kot del nadomestnih protokolov za zdravljenje diabetične ketoacidoze.

V molekularni biologiji se uporablja za obarjanje dodecil sulfata (DS) in na DS-vezanih proteinov, ki omogoča odstranitev proteinov iz DNK. Uporablja se tudi kot sol za etanolsko obarjanje DNK. V zmeseh se uporablja za ohranjanje, fiksiranje in mumificiranje tkiv. Večina muzejev uporablja metodo, ki temelji na formaldehidu, katerega je že leta 1897 priporočil Kaiserling, z dodatkom kalijevega acetata.[9] Z namakanjem v kopeli, ki je vsebovala kalijev acetat, je bila pripravljena Leninova mumija.[10]

Skici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Properties of substance: potassium acetate. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani chemister so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  2. ^ Seidell, Atherton; Linke, William F. (1952). Solubilities of Inorganic and Organic Compounds. Van Nostrand. 
  3. ^ 3,0 3,1 Acetic acid, potassium salt.
  4. ^ 4,0 4,1 Potassium acetate.
  5. ^ H. Cheung, R.S. Tanke, G.P. Torrence. Acetic Acid. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2005. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a01_045.
  6. ^ Current EU approved additives and their E Numbers. UK Food Standards Agency. Pridobljeno 27. oktobra 2011.
  7. ^ Listing of Food Additives Status Part II. US Food and Drug Administration. Pridobljeno 27. oktobra 2011.
  8. ^ Standard 1.2.4 - Labelling of ingredients. Australia New Zealand Food Standards Code. Pridobljeno 27. oktobra 2011.
  9. ^ D. Ulmer (1994). Fixation. The Key to Good Tissue Preservation. Journal of the International Society for Plastination 8 (1): 7-10.
  10. ^ A. Nagorski. The Greatest Battle. Simon and Schuster, 2007, str. 53.