Kalifornijski zaliv
| Kalifornijski zaliv | |
|---|---|
| Cortezovo morje | |
 satelitski posnetek | |
| Koordinate | 28°0′N 112°0′W / 28.000°N 112.000°W |
| Rečni viri | Kolorado, Fuerte, Mayo, Sinaloa, Sonora, Yaqui |
| Oceanski/morski viri | Tihi ocean |
| Države porečja | Mehika |
| Maks. dolžina | 1126 km |
| Maks. širina | 48–241 |
| Površina | 160.000 km² |
| Otoki | 37 večjih, skupno preko 900 |
| Uradno ime: Islands and Protected Areas of the Gulf of California | |
| Tip | naravni |
| Kriteriji | vii, ix, x |
| Razglasitev | 2005 |
| ID # | 1182 |
| Regija | Latinska Amerika in Karibi |
| ogrožen | 2019–sedanjost[1] |
Kalifornijski zaliv (špansko Golfo de California, angleško Gulf of California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.
Je podolgovate oblike s približno 1200 km dolžine, v širino pa v povprečju meri 153 km, kar se zlagoma povečuje od konice na severozahodu do ustja na jugovzhodu.[2] Skupina otokov na čelu z največjima, Angel de la Guarda in Tiburón, deli Kalifornijski zaliv na plitvejši zgornji in globlji spodnji del, ki se odpira v Tihi ocean. Na jugu v jarkih dosega globino do 3 km, medtem ko severna kotanja le na redkih mestih preseže 180 m globine.[3]
Oceanografsko je zaradi gorovij, ki ga obdajajo na obeh straneh, polzaprta kotanja, kjer veter piha predvsem vzdolž zaliva. Kljub temu je izrazito aktiven, predvsem na račun bibavice, ki jo poganja Tihi ocean in povzroča mešanje plasti vse do globine 500 m, to pa prinaša s hranili bogate hladne vode na površje.[3] Posledično je najbogatejše ribolovno območje v Mehiki, od komercialnega ulova prevladujejo škampi, tune in sardine.[2] Širše je znano tudi po izjemni biotski raznovrstnosti; bogata primarna produkcija omogoča uspevanje 6000 znanih vrst in podvrst morskih živali, pomembni pa so tudi otoki, ki so pribežališče raznih vodnih ptic in drugih živali, ki so bile iztrebljene na celini.[4]
244 otokov in nekaj obalnih območij je bilo leta 2005 vpisanih v Unescov seznam svetovne naravne dediščine, predvsem na račun endemične vaquite, skrajno ogrožene vrste pliskavice. Vendar zaščita v obliki več naravnih rezervatov ni učinkovita in v zavarovanih območjih je še vedno razširjen nelegalen ribolov, zato je območje od leta 2019 na seznamu ogroženih krajev svetovne dediščine.[1]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »The Islands and Protected Areas of the Gulf of California (Mexico) inscribed on the List of World Heritage in Danger«. UNESCO. 3. julij 2019. Pridobljeno 21. januarja 2023.
- ↑ 2,0 2,1 »Gulf of California«. Britannica Online. Pridobljeno 21. januarja 2023.
- ↑ 3,0 3,1 Alvarez-Borrego, Saúl (2010). »Physical, Chemical, and Biological Oceanography of the Gulf of California«. V Brusca, Richard C. (ur.). The Gulf of California : biodiversity and conservation. Tucson: University of Arizona Press. str. 24–48. ISBN 978-0-8165-0275-2. OCLC 747413930.
- ↑ Brusca, Richard C.; Findley, Lloyd T.; Hastings, Philip A.; Hendrickx, Michel E.; Torre Cosio, Jorge; Van Der Heiden, Albert M. (2005). »Macrofaunal diversity in the Gulf of California«. V Cartron, Jean-Luc E.; Ceballos, Gerardo; Felger, Richard Stephen (ur.). Biodiversity, ecosystems, and conservation in northern Mexico. New York: Oxford University Press. str. 179–202. ISBN 1-4237-3385-1. OCLC 62288107.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Kalifornijski zaliv v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
 | Ta članek hidrologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |