Kalevipoeg

Izdaja epa Kalevipoeg iz leta 1935, ilustracija na naslovnici: Kristjan Raud)

Friedrich Reinhold Kreutzwald (avtor Johann Köler, 1864)

Kalevipoeg (estonsko: [ˈkɑ.le.ʋiˈpoe̯ɡ], Kalevov sin) je epska pesnitev Friedricha Reinholda Kreutzwalda iz 19. stoletja, ki od takrat velja za estonski nacionalni ep.

Izvor

V predkrščanski starodavni Estoniji je obstajalo ustno izročilo, znano kot runska pesem, legenda, ki pojasnjujejo izvor sveta. V stari estonski ljudski folklori se pojavlja dobrohotni velikan z imenom Kalev, Kalevine, Kalevipoiss, Kalevine poisikine in Kalevin poika, ki se bori z drugimi velikani ali sovražniki naroda. Zgodnje pisne omembe najdemo v Leyen Spiegel leta 1641 kot Kalliweh in na seznamu božanstev, ki ga je leta 1551 objavil Mikael Agricola, kot Caleuanpoiat.

Mnogi strokovnjaki menijo, da je najstarejša ohranjena pisna omemba Kalevipoega – na Finskem znanega tudi kot Kaleva – tisti iz Widsitha, znanega tudi kot Popotnikova pesem, ki vsebuje tudi najstarejšo znano pisno uporabo imena Viking, s črkovanjem wicing. Widsith je anglosaška pesnitev – ali pesem – iz 6. ali 7. stoletja, dolga 143 vrstic, ki je bila prepisana v Exeter Book, rokopis staroangleške poezije, sestavljen konec 10. stoletja. Widsith je večinoma pregled ljudi, kraljev in junakov Evrope v germanski junaški dobi.

V Widsithu je zapisano naslednje:

»Cezar je vladal Grkom, Celik Fincem ... Bil sem z Grki in Finci in tudi s Cezarjem ...«.

Mnogi zgodovinarji in folkloristi menijo, da se Widsithov Celik nanaša na starodavnega finskega vladarja Kalevo/Kalevija, o katerem govorita tako finski ep Kalevala kot estonski ep Kalevipoeg.

Zgodovina

Glavno gradivo je vzeto iz estonske ljudske pripovedi o velikanskem junaku po imenu Kalevipoeg ('Kalevov sin'). Te zgodbe večinoma razlagajo različne naravne predmete in značilnosti kot sledi Kalevipoegovih dejanj in imajo podobnosti z nacionalnimi epi iz sosednjih regij, zlasti s finsko Kalevalo.

Leta 1839 je Friedrich Robert Faehlmann na Učenem estonskem društvu predaval o legendah o Kalevipoegu. Orisal je zaplet nacionalne romantične epske pesmi. Leta 1850, po Faehlmannovi smrti, je Kreutzwald začel pisati pesem in jo interpretiral kot rekonstrukcijo zastarele ustne epopeje. Zbral je ustne zgodbe in jih spletel v enotno celoto.

Prve različice Kalevipoega (1853; 13.817 verzov) zaradi cenzure ni bilo mogoče natisniti. Druga, temeljito revidirana različica (19.087 verzov) je bila v nadaljevanjih objavljena kot akademska publikacija Učenega estonskega društva v letih 1857–1861. Publikacija je vključevala prevod v nemščino. Leta 1862 je izšla tretja, nekoliko skrajšana različica (19.023 verzov). To je bila knjiga za navadne bralce. Natisnjena je bila v Kuopiu na Finskem.

Liki

V estonskih (predvsem vzhodnoestonskih) legendah Kalevipoeg nosi kamenje ali ga meče na sovražnike, poleg tega pa uporablja deske, obrnjene na rob, kot orožje, po nasvetu ježa. Prav tako oblikuje površinske strukture na pokrajini in vodnih površinah ter gradi mesta. Hodi po globoki vodi. Kalevipoeg sčasoma umre, potem ko mu zaradi lastnih predhodnih – in usodno dvoumnih – navodil odseka noge njegov lastni meč.

Kalevipoeg je bil najmlajši sin Kaleva in Linde, rojen po očetovi smrti, in je svoje brate prekašal po inteligenci in moči. Pogosto se domneva, da je bilo Kalevipoegovo pravo ime Sohni/Soini, vendar v resnici pomeni preprosto 'sin' in nikoli ni imel drugega imena kot Kalevipoeg. Alevipoeg, Olevipoeg [et] in Sulevipoeg so bili njegovi bratje.

Lik se le redko pojavlja v ljudskih pesmih. V literaturi ga je prvič omenil Heinrich Stahl v 17. stoletju.

Povzetek

Kalevipoeg v podzemlju. Oskar Kallis, 1915

Kalevipoeg potuje na Finsko, da bi našel svojo ugrabljeno mater. Med potovanjem kupi meč, a v prepiru ubije kovačevega najstarejšega sina. Kovač meč prekolne. Po vrnitvi v Estonijo Kalevipoeg postane kralj, potem ko v tekmovanju v metanju kamenja premaga svoje brate. Gradi mesta in utrdbe ter obdeluje zemljo v Estoniji. Kalevipoeg nato potuje na konec sveta, da bi razširil svoje znanje. V preizkušnji moči premaga Satana in reši tri dekleta iz pekla. Izbruhne vojna in Estonijo zadene uničenje. Kalevipoegovi zvesti tovariši so ubiti, nakar preda kraljestvo svojemu bratu Olevu in se potrt umakne v gozd. Ko prečka reko, ga napade meč, ki ga je kovač preklel in se je prej izgubil v reki in mu odseka noge. Kalevipoeg umre in gre v nebesa. Taara (Thor) v posvetovanju z drugimi bogovi oživi Kalevipoega, njegovo breznogo telo posadi na belega konja in ga pošlje pred vrata pekla, kjer mu ukažejo, naj s pestjo udari skalo in tako ujame pekel v skalo. Kalevipoeg tako ostane varovati vrata pekla.

Struktura

Poetična struktura

Ep je napisan v starih estonskih aliterativnih verzih. Približno osmina verzov je avtentičnih; ostalo so imitacije.

Vsebina in povzetki

Kalev prispe na orlu; Oskar Kallis, 1917

Kalevipoeg je sestavljen iz dvajsetih spevov.

Prvi spev - Poroka Salme in Linde

Trije bratje potujejo na različne kraje. Najmlajši je Kalev. Na velikem orlu ga odpeljejo v Estonijo. Postane kralj dežele.

Vdova hodi sama in na svojem potovanju najde kokoš, jajce divjega jereba in vrano. Odpelje jih domov in prvi dve zrasteta v dekle Salme in Lindo. Vrana, ki jo je zavrgla, zraste v služkinjo.

K dekletoma, Salme in Lindi, pride veliko snubcev. Salmi dvorijo sonce, luna in zvezde. Tudi Lindi dvorijo, a si za moža izbere Kaleva, strašljivega velikana. Salme in Linda odideta s svojima možema, da bi z njima dokončali življenje.

Drugi spev - Kalevova smrt

Kalev umre, a pred smrtjo prerokuje veličino njegovih nerojenih sinov.

Linda sedem dni in noči joka zaradi moževe smrti. Njene solze ustvarijo jezero Ülemiste, ki je v današnjem Talinu. Nato ga pripravi na pogreb in ga pokoplje, pri čemer mu zgradi grobno gomilo, ki je danes znana kot hrib Toompea.

Linda čuti, da se bliža rojstvo sina, in prosi bogove za pomoč. Uku (Taara, Thor) ji priskoči na pomoč s posteljnino in tolažbo.

Ko se sin rodi, joka več mesecev in si trga oblačila in zibelko. Hitro raste, se uči poklicev in se igra.

Tretji spev - Lindina usoda

Trije Kalevovi sinovi se odpravijo na lov, mati pa se loti domačih opravil.

Medtem ko so možje na lovu, se finski čarovnik Tuuslar (ki je že prej poskušal osvojiti Lindino roko, a mu ni uspelo) prikrade k Lindi in jo ukrade. Linda se močno bori in ji uspe pobegniti. Bogovi jo spremenijo v kamen.

Brata se vrneta in zaman iščeta svojo mater. Kalevipoeg prosi za pomoč iz očetovega groba.

Četrti spev - Otoško dekle

Kalevipoeg plava na Finsko. Ustavi se na otoku, kjer sreča in zapelje lepo dekle.

Dekle sliši ime in izvor Kalevipoega ter se zgrozi. Izgubi ravnotežje in pade v vodo. Kalevipoeg skoči za njo, vendar je ne najde, zato nadaljuje pot na Finsko.

Starša dekleta preverita morje in najdeta hrast, jelko in druge drobnarije, ne pa tudi hčerke.

Iz morja se dvigne pesem, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako je bilo dekle zapeljano v globino.

V. spev - Kalevipoeg in finski čarovnik

Starša dekleta posadita hrast, ki sta ga našla na dnu morja. V kratkem času zraste do neba. Mati najde majhnega možica, ki se skriva v orlovih krilih, in ga prosijo, naj drevo poseka, on pa se strinja pod pogojem, da ga izpustijo.

Kalevipoeg prispe na Finsko in najde čarovnika v njegovi hiši. Čarovnik ustvari ogromno vojsko, da bi se ubranil Kalevipoega, a jih vse podre s svojo mogočno močjo in začne čarovnika spraševati o njegovi materi. Ko mu ta ne odgovori, mu Kalevipoeg zdrobi glavo s palico in se začne jokati zaradi svojega zločina.

VI. spev - Kalevipoeg in mečarji

Kalevipoeg obišče Ilmarinena, slavnega finskega kovača in ga prosi, naj izdela meč. Ponudi mu različne meče. Preizkusi jih tako, da z njimi udari ob stene kovačnice. Noben ni ustrezen, zato Ilmarinen poda meč, ki ga je ustvaril Kalev, kar Kalevipoega zelo razveseli. Ta meč, prežet z magičnimi lastnostmi in kovan 7 let, Kalevipoeg preizkusi tako, da udari ob nakovalo, na katerem je bil kovan, ki se razdeli na dva dela. To dokaže vrednost meča in strinja se, da bo Ilmarinenu zanj plačal bogato ceno.

Priredi se velika pojedina in pitje. Žal se Kalevipoeg prepira z Ilmarinenovim najstarejšim sinom (ki je v tem trenutku prav tako pijan, tako kot Kalevipoeg) in mu z mečem, ki ga je pomagal ustvariti, podre glavo. Ilmarinen preklinja meč. Odide in kasneje spozna svoj drugi veliki zločin ter joka.

Veliki hrast dekleta z otoka je posekan, da bi zgradili most, ladje in kočo.

VII. spev - Kalevipoegova vrnitev

Kalevipoeg se v čarovnikovem čolnu vrne domov. Brata pripovedujeta svoje zgodbe. Kalevipoeg ponovno obišče očetov grob.

VIII. spev - Tekmovanje in ločitev bratov

Kalevipoeg meče kamen. Kristjan Raud, 1935

Kalevovi trije sinovi gredo na rob jezera in mečejo kamenje, da bi se odločili, kdo bo ostal in vladal deželi. Kalevipoeg zmaga in brata se ločita.

Kalevipoeg se posveti deželi in globoko zaspi. V tem času njegovega konja pojedo volkovi.

IX. spev - Govorice o vojni

Kalevipoeg se zbudi iz groznih sanj, da so njegovega konja ubili volkovi, le da ugotovi, da je to res. Teče po deželi in v maščevanju pobija vse divje živali, ki jih lahko najde. Utrudi se in spet zaspi.

H Kalevipoegu pride sel in ga obvesti o bitki proti njegovemu ljudstvu.

X. spev - Junaki in vodni demon

Medtem ko Kalevipoeg in njegov bratranec Alevipoeg hodita po deželi, naletita na dva demona, ki se prepirata o lastništvu tolmuna. Alevipoeg izprazni tolmun, toda gostitelj vodnega demona ga prosi, naj preneha. Alevipoeg vodnega demona z zvijačo oropa in mu izmakne bogastvo.

Alevipoeg pošlje služabnika svojega bratranca v brlog vodnih demonov. Ta se draži in pobegne. Kalevipoeg se spopade z vodnim demonom in zmaga.

Kalevipoeg se odloči, da bo utrdil mesta za zaščito, zato gre k Čudskemu jezeru po les. V vodnjaku sreča zračno deklico.

XI. spev - Izguba meča

Kalevipoeg hodi čez Čudsko jezero, a ga čarovnik opazi in se odloči, da ga bo utopil. Njegovi poskusi so neuspešni.

Kalevipoeg nosi lesene deske čez Čudsko jezero. Oskar Kallis, 1914

Čarovnik ukrade Kalevipoegov meč. Po poskusu, da bi mu ga odvzel, ga je prisiljen spustiti v potok. Ko se Kalevipoeg zbudi, se odpravi iskat svoj meč. Ko ga najde, se posvetuje z njim in ugotovi, da je v potoku srečnejši. Pusti ga tam, a mu ukaže, naj čarovniku odseka noge, če se bo ta kdaj vrnil.

Kalevipoeg nadaljuje to potovanje in sreča moža človeške postave, ki ga zabava z zgodbo o velikanih. Kalevipoeg se zabava in mu ponudi zaščito. Moža pospravi v svojo denarnico.

XII. spev - Boj s čarovnikovimi sinovi

Trije čarovnikovi sinovi napadejo Kalevipoega, medtem ko ta hodi. Ta se močno bori, a ne uspe, dokler ne zasliši in upošteva nasveta majhnega glasu iz podrasti. Premaga čarovnikove sinove in prosi svojega pomočnika, naj se pokaže. Po nekaj prepričevanja njegov pomočnik pride iz podrasti in Kalevipoeg mu odreže nekaj plašča, da se lahko majhno bitje pokrije, vendar odreže le toliko, da pokrije njegov hrbet.

Kalevipoeg odkrije, da je moški v njegovi denarnici mrtev, in žaluje. Zaspi in ga čarovnik očara. Spi 7 tednov in sanja o Ilmarini delavnici.

XIII. spev - Kalevipoegovo prvo potovanje v pekel

Na povratku Kalevipoeg zagleda demone, ki se kuhajo pri vhodu v jamo. Vstopi v jamo in najde hudičevo palačo. Vdre vanjo in sreča tri dekleta.

Kalevipoeg in dekleta se pogovorijo in mu dajo čarobni klobuk in palico. Obljubi, da jih bo osvobodil hudiča in jim našel može.

XIV. spev - Hudičeva palača

Kalevipoeg in hudič, kip Amandusa Adamsona (1914)

Tri dekleta vodijo Kalevipoega po Hudičevi palači. To je zapleten in ogromen grad. Priznajo, da so nesmrtne in večno sijoče, vendar so nesrečne in nimajo nobenega veselja v življenju. Kalevipoeg jim pove, da jih bo rešil, in snuje načrte za spopad s hudičem. Dve najstarejši dekleti zamenjata Hudičeve čarobne pijače, tako da bo oslabel, ko bo pil. Kalevipoeg uporabi čarobni klobuk, da se bo zdel manjši.

Ko se je hudič vrnil, je od Kalevipoega zahteval, naj mu razloži svoje mnenje. Kalevipoeg ga izzove in bojevnika se besno spopadeta. Ko se ustavita, da bi si odpočila, Kalevipoeg uporabi klobuk, da si povrne svojo staro velikost in moč ter hudiča podreže ob tla.

Kalevipoeg in dekleta zbežijo iz Hudičeve palače. Kalevipoeg sežge čarobni klobuk, kar dekleta zelo razburi.

XV. spev - Poroka sester

Dekleta in Kalevipoega preganjajo demoni. Najmlajše dekle s čarobno palico ustvari hudournik vode in most, ki ju odpelje na varno.

Tühi sprašuje Kalevipoega o njegovem obisku pekla in boju s hudičem, Kalevipoeg pa sarkastično odgovori.

Dekleta sta poročena z Alevipoegom in Sulevipoegom, drugo dekle pa ugrabi čarovnik. Lovita jo, ubijeta čarovnika in jo najdeta nazaj, ona pa se poroči z njunim prijateljem Olevipoegom.

XVI. spev - Potovanje Kalevipoega

Kalevipoeg razmišlja o potovanju na konec sveta. Ustvari se velika ladja z imenom Lennuk.

Kalevipoeg sreča Laponca z imenom Varrak, ki mu pove, da konec sveta ni dosegljiv. Ponudi se, da ju odpelje domov. Kalevipoeg pravi, da ne potrebuje pomoči za vrnitev domov, vendar bi bil hvaležen, če bi ju Varrak odpeljal na konec sveta. Potovanje na otok ognja, pare in dima, kjer Sulevipoeg zgori.

Najde ju velikanski otrok in ju odnese k očetu. Oče ju prosi, naj rešita njegove uganke, da bi ju osvobodila. Uspešno jima uspe in hči ju odpelje do čolna ter ju odpihne na morje.

Skupina nadaljuje pot proti severu. Opazujejo severni sij in končno pridejo na otok pasjih mož. Po nekaj težavah sklenejo mir s pasjimi možmi in njihov vodja reče Kalevipoegu, da je zapravil svoj čas. Kalevipoeg se končno odloči, da se bo vrnil domov.

XVII. spev - Junaki in škrat

Olevipoeg je zgradil veličastna utrjena mesta. Alevipoeg in Sulevipoeg sta zgradila tudi lepa mesta. Kalevipoeg Olevipoegovo mesto poimenuje po svoji materi, Lindanisi (današnji Talin).

Novica o veliki invazijski sili doseže Kalevipoega in se odpravi v dolgo bitko, v kateri v globini krvi, ki je nastala med bitko, izgubi konja.

Po koncu bitke in razdelitvi plena se Kalevipoeg in njegovi prijatelji odpravijo iskat nadaljnje napadalce. Naletijo na starko, ki kuha, in se namestijo za nočitev.

Ponoči se pojavi škrat in vpraša vsakega junaka, če lahko srkne iz lonca juhe, ki ga je kuhala starka. Vsi razen Kalevipoega mu dovolijo in on spije celoten lonec, zraste v nebo in nato izgine.

Ko se škrat prikaže vsem junakom, hčere travniške kraljice plešejo, pojejo in pripovedujejo zgodbo o dogodivščinah, ki še čakajo Kalevipoega.

18. spev - Kalevipoegovo potovanje v pekel

Kalevipoeg se ponoči zbudi in najde vrata v pekel. Vstopi in se poda v globine samega pekla, pri čemer mu na poti pomagajo bitja.

Kalevipoeg naleti na velik železni most in ogromno hudičevo vojsko. Trdo se bori in končno prečka most do hudičeve palače. Prebije se noter in ga pozdravi vizija njegove matere in hudičeve matere.

XIX. spev - Zadnja pojedina junakov

Kalevipoeg uničuje mreže na poti v pekel, ok. 1935. Kristjan Raud

Kalevipoeg in hudič se dolgo borita, v katerem Kalevipoeg zmaga. Hudiča močno zveže z verigami, vzame majhen zaklad in odide v svet ljudi.

Kalevipoeg in njegovi prijatelji jedo vola, ki ga je Alevipoeg lahko ubil.

Kalevipoeg in njegovi prijatelji se vrnejo v Lindaniso in začne se velika pojedina in pitje. Poje se veliko pesmi in v zraku je veliko veselja. Z vseh strani države prihajajo novice o še eni invaziji številnih sovražnikov.

Varrak odide na Laponsko in s seboj vzame knjigo modrosti, ki mu jo je dal Kalevipoeg, na veliko razočaranje Olevipoega in Sulevipoega.

Prispe veliko beguncev z novicami o bližajočih se bitkah. Kalevipoeg se posvetuje z očetovim grobom, vendar ne dobi odgovora.

XX. spev - Armagedon

Kalevipoeg in njegovi prijatelji se pripravljajo na vojno. Kalevipoeg zakoplje svoj zaklad in ga zaščiti z zaklinjanji Taari.

Kalevipoeg in njegovi prijatelji se zapletejo v hudo bitko, ki traja več dni in v kateri Kalevipoeg izgubi konja, Sulevipoeg pa je hudo ranjen. Sulevipoeg sčasoma umre.

Olevipoeg zgradi velik most čez reko Võhandu in vojska se odpravi na pot, da bi se spopadla s preostalim sovražnikom. Bitka divja več dni, dokler se junaki ne izčrpajo in se odločijo, da bodo popili. Alevipoeg zdrsne in pade v jezero ter se utopi.

Kalevipoeg je tako pretresen, da abdicira in svoje kraljestvo prepusti v roke Olevipoega. Kalevipoeg se odpravi v mirno življenje na bregove reke Koiva. Ne dobi miru, ki si ga želi, in ga motijo ​​številni obiskovalci, nekateri agresivni. Tava po deželi, razdražen zaradi teh vdorov, in se odpravi do Čudskega jezera. Zabrodi v Kääpo, potok, kjer je ležal njegov stari meč, in meč drži obljubo, da bo odsekal noge vsakomur, ki si drzne zabroditi vanj. Žal je Kalevipoeg to obljubo pozabil in njegove noge so odsekane.

Kalevipoeg umre in ga vzamejo v nebesa. Vendar ga imajo za preveč dragocenega in ga oživijo v njegovem starem telesu, da bi večno stal na straži pred vrati pekla in pazil na hudiča in njegove demone. Tam je še vedno privezan na vrata pekla z roko, ki je zaklenjena v skalo.

Ikona primerjalne mitologije

Amputacija Kalevipoegovih nog z magičnim mečem je podobna huritski mitski temi o amputaciji Ullikummijevih nog z nadnaravnim nožemsupernatural knife. Po Evstatiju Solunskem (ad Hor) so bili Telkhin-eTelkhin-es prav tako bitja brez nog.

Vplivi

Kalevipoeg se omenja tako v uradnih kontekstih kot v popularni kulturi. Estonska deklaracija o neodvisnosti se začne z odlomkom, ki citira boga iz XX. pesmi, takoj po smrti protagonista Kalevipoega: »Skozi stoletja estonsko ljudstvo ni nikoli izgubilo želje po neodvisnosti. Iz roda v rod so ohranjali skrito upanje, da bo kljub zasužnjevanju in zatiranju s strani sovražnih napadalcev prišel čas za Estonijo, 'ko bodo vse trne na obeh koncih zagorele' in ko se bo 'Kalev vrnil domov, da bi svojim otrokom prinesel srečo'. Zdaj je ta čas prišel.«

Izdaje

• Junak Estonije. In druge študije romantične literature te države - William Forsell Kirby. 1895
• Kalevipoeg: Starodavna estonska zgodba - Friedrich Reinhold Kreutzwald, prevod Jüri Kurman - ISBN 0-918542-02-2. 1982
• Kalevipoeg: Estonski nacionalni ep - Friedrich Reinhold Kreutzwald, Trans. Triinu Kartus. Estonski literarni muzej, 2011[7]

Zunanje povezave

• The English version (translated by W. F. Kirby) at Project Gutenberg. Kalevipoeg as well as other Estonian folk tales.
• The English version (translated by W. F. Kirby) at Sacred Texts. Kalevipoeg as well as other Estonian folk tales.
• Kalevipoeg
• An article exploring the meaning and depth of the Kalevipoeg
• An article on the compilers of the Kalevipoeg
• A site containing the five initial Cantos of Kalevipoeg (in Estonian)
• Digital images of first printing Arhivirano 2012-04-19 na Wayback Machine. at EEVA
• A short film version of the myth by Estonian director Ekke Vasli