Kafirkala (Tadžikistan)
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Kulturna dediščina starodavnega Khuttala |
| Lega | Jaloliddin Balkhi District, Tadžikistan |
| Koordinati | 37°35′19.900″N 68°38′47.198″E / 37.58886111°N 68.64644389°E |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1627-007 |
| Vpis | 2025 (47. zasedanje) |
  Lega: Kafirkala | |
Kafirkala (tadžiško Кафиркала, latinizirano: Kāfer Qalʿa, poganska trdnjava) je bila zgodnjesrednjeveško utrjeno mesto ob spodnjem toku reke Vahš v južni Srednji Aziji. Ostanki mesta ležijo na obrobju današnjega mesta Kolkhozobod v južnem Tadžikistanu. Med letoma 1954 in 1981 so jih občasno izkopavali in odkrili ostanke bivališč, citadelo in znotraj citadele majhen budistični tempelj iz blatne opeke. Odkopana plast (KF II) datira v obdobje od 6. do sredine 7. stoletja. Najstarejše obdobje Kafirkale (plast KF III) z malo najdenimi artefakti datira v 2. do 3. stoletje. Najnovejše obdobje (plast KF I), znano predvsem po kovancih in keramiki, najdeni na mestnem območju, datira v 7. do 8. stoletje, ko je bilo mesto uničeno med arabsko osvojitvijo. Kafirkala je bilo največje mesto v spodnjem toku reke Vahš in po opisu kitajskega romarja Xuanzanga glavno mesto majhnega kraljestva.
Zgodnjesrednjeveško mesto se je verjetno imenovalo Helaverd.
Trdnjava in budistični tempelj
[uredi | uredi kodo]Mesto je bilo kvadratne oblike s stranicami 360 metrov. Imelo je obzidje s stolpi in jarkom in v kotu citadelo, prav tako obdano z obzidjem. V citadeli, veliki 70 x 70 metrov, je bila palača vladarjev.[1]
V palačnem kompleksu trdnjave so našli budistični tempelj in budistično viharo z budističnimi poslikavami, ki pripada toharistanski umetniški šoli.[1][2] Najdeni so bili tudi napisi z očitno budistično vsebino.[3] Na eni od fresk so odkrili heftalitski napis.[4]
Turške kraljeve družine, plemstvo in prebivalstvo Zahodnega turškega kaganata so bili v 8. stoletju pogosto privrženci hinajanskega budizma in so sponzorirali številne gradnje in stenske poslikave v Kafirkali, pa tudi v Kalai Kafirniganu in Adžina Tepeju.[5]
Artefakti
[uredi | uredi kodo]
Kralj z otrokom in glasbenikom, 7. stoletje, Narodni muzej starin Tadžikistana[6]
Glava Bude, 7. stoletje, Narodni muzej starin Tadžikistana
Lov, 7. stoletje, Narodni muzej starin Tadžikistana
Lov, 7. stoletje, Narodni muzej starin Tadžikistana
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Dani, Ahmad Hasan; Litvinsky, B. A. (Januar 1996). History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750 (v angleščini). UNESCO. str. 150. ISBN 978-92-3-103211-0.
- ↑ UNESCO Collection of History of Civilizations of Central Asia: Online chapter.
- ↑ Dani, Ahmad Hasan (1999). History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 (v angleščini). Motilal Banarsidass Publ. str. 387. ISBN 978-81-208-1540-7.
- ↑ Соловьев, Сергей (19. januar 2020). Attila Kagan of the Huns from the kind of Velsung (v angleščini). ЛитРес. ISBN 978-5-04-227693-4.
- ↑ Baumer, Christoph (18. april 2018). History of Central Asia, The: 4-volume set (v angleščini). Bloomsbury Publishing. str. 203–204. ISBN 978-1-83860-868-2.
- ↑ Tadjikistan: au pays des fleuves d'or (PDF). Gand : Paris: Édition Snoeck; Musée national des arts asiatiques-Guimet. 2021. str. 226–227. ISBN 9791090262638.
Vir
[uredi | uredi kodo]- Хмельницкий С.Г. Между Кушанами и Арабами. Архитектура Средней Азии V—VIII вв. Берлин—Рига: GAMAJUN, 2000. str. 288.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Spletne zbirke normativne kontrole: Geografsko |
|---|
