Pojdi na vsebino

Kafirkala, Uzbekistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kafirkala
Ruševine Kafirkale[1]
Kafirkala se nahaja v Uzbekistan
Kafirkala
Kafirkala
Lokacija Kafirkale

Kafirkala (uzbeško Kofirqal’a, dob.'trdnjava nevenikov') je starodavna trdnjava ob reki Dargom,[2] 12 kilometrov južno od središča mesta Samarkand v Uzbekistanu, ki je varovala južno mejo Samarkandske oaze.[3] Sestavljena je iz osrednje citadele z obzidjem iz blatnih zidakov, ki pri vnožju meri 75 × 75 metrov. Ima šest stolpov in jarek, ki je še viden.[3] Bivalni prostori so bili izven citadele. [3]

Ruševine

[uredi | uredi kodo]

Citadelo so v 4. in 5. stoletju našega štetja najprej zasedli Kidariti, katerih kovance in druge predmete so našli tam.[4][5] V Kafirkali so odkrili veliko pečatov, vključno s pečati, povezanimi s Kidariti. Med slednjimi je najpomembnjši tisti, ki omenja "kralja Oglar Hunov, velikega Kušanšaha, efšjana iz Samarkanda".[6]

V Kafirkali so izkopali tudi veliko kovancev, ki zelo natančno prikazujejo prehod iz sogdijskega v islamsko obdobje na območju Samarkanda.[7]

Lesena vrata

[uredi | uredi kodo]
Slika:Kafir Kala gate reconstruction by Sultanova (2017).jpeg
Rekonstrukcija vrat Kafirkale, Sultanova (2017).[8]

Leta 2017 so v ruševinah prestolne dvorane Kafirkale odkrili zoglenela bogato okrašena lesena vrata, ki so bila verjetno vrata same prestolne dvorane. Na vratih so prizori čaščenja boginje Nane, ki je upodobljena v sredini na levjem prestolu.[9]

Verniki so oblečeni v tunike do kolen in obuti visoke škornje, ki jih nosijo čez hlače. Oblačila spominjajo na oblačila na pandžakentskih freskah. Na slednjih moški nosijo naramnice, značilne za heftalitsko plemstvo.[9] Vrata datirajo v sredino 6. stoletja (500–550), uničenje palače pa se pripisuje islamski osvojitvi Samarkanda leta 712 n. št. Po srečnem naključju je k njihovi ohranitvi pripomogla delna pooglenitev nizkoreliefnih rezbarij.[9][10]

Artefakti

[uredi | uredi kodo]
Zaratustrska kostnica iz 6.-7. stoletja[12]

V Kafirkali so odkrili zaratustrsko kostnico v obliki križa, vendar nepovezano s krščanstvom, datirano v 6.–7. stoletje n. št. [12] Najdenih je bilo tudi veliko pečatov in lončenih predmetov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Antiquities of Samarkand. Kurgan in the Vicinity of Samarkand. Location of Kafir Kala«. www.wdl.org (v angleščini). 1868. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2021. Pridobljeno 2. marca 2026.
  2. Tomoyuki Usami in sodelavci (2017). Archaeological Excavation and Documentation of Kafir Kala Fortress
  3. 1 2 3 Mantellini, Simone (2012). »Change and Continuity in the Samarkand Oasis: Evidence for the Islamic Conquest from the Citadel of Kafir Kala«. Journal of Inner Asian Art and Archaeology. 7: 227–253. doi:10.1484/J.JIAAA.4.2017012. hdl:11585/572547.
  4. »Administration, law and urban organization in the Late Antique and Early Medieval period«. Universitetet i Bergen (v knjižni norveščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  5. »The Kidarites in Bactria«. pro.geo.univie.ac.at. Coin Cabinet of the Kunsthistorisches Museum Vienna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  6. Shenkar, M. (2020). »The Origin of the Sogdian Civic Communities (nāf)«. Journal of the Economic and Social History of the Orient. 63 (3): 357–388. doi:10.1163/15685209-12341514. S2CID 219073423.
  7. Gariboldi, Andrea. »NUMISMATIC FINDS FROM KAFIR KALA AS EVIDENCE OF THE ISLAMIC TRANSITION IN SAMARKAND« (PDF).
  8. Begmatov, Alisher (1. januar 2020). »New Discoveries from Kafir-kala: Coins, Sealings, and Wooden Carvings (introduction, and drawings of wooden carvings)«. Acta Asiatica 119: 13.
  9. 1 2 3 Frantz, Grenet (2022). Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan. Paris: Louvre Editions. str. 149–153. ISBN 978-8412527858.
  10. Begmatov, Alisher (1. januar 2020). »New Discoveries from Kafir-kala: Coins, Sealings, and Wooden Carvings (introduction, and drawings of wooden carvings)«. Acta Asiatica 119: 13.
  11. »Splendeurs des oasis dOuzbekistan 2022« (PDF).
  12. 1 2 Frantz, Grenet (2022). Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan. Paris: Louvre Editions. str. 155. ISBN 978-8412527858.