Käthe Leichter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Käthe Leichter
Portret
RojstvoMarianne Katharina Pick[1]
20. avgust 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[2][3][…]
Dunaj[2][5][…]
Smrt17. marec 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[2][3][…] (46 let)
Center za evtanazijo Bernburg[d]
Državljanstvo Avstrija
 Cislajtanija
Poklicpisateljica, ekonomistka, sindikalistka, aktivistka za pravice žensk

Marianne Katharina "Käthe" Leichter, avstrijska ekonomistka, borka za pravice žensk, novinarka in političarka, * 20. avgust 1895, Dunaj, † 17. marec 1942, Center za evtanazijo Bernburg.

Käthe je bila članica Socialdemokratske stranke Avstrije (Sozialdemokratische Partei Österreichs) in Dunajske Zbornice delavcev (Wiener Arbeiterkammer). Med nacističnim režimom so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer so jo leta 1942 v Centru za evtanazijo Bernburg ubili s plinom.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Leichterjeva se je rodila na Dunaju leta 1895 kot Marianne Katharina Pick. Bila je druga hči judovskega para, odvetnika Josefa Picka (1849, Náchod – 1926) in njegove žene Charlotte "Lotte" Rubinstein (1871, Galați – 1939).[7][8] Njena starejša sestra je bila avstrijsko-ameriška skladateljica in glasbena terapevtka Vally Weigl.

Käthe je leta 1914 diplomirala na liceju Beamten-Töchter-Lyceum in nato začela študirati politologijo na Univerzi na Dunaju. Ker takrat avstrijskim ženskam ni bilo dovoljeno diplomirati, se je leta 1917 prepisala na nemško univerzo Heidelberg; diplomirala je julija 1918.[9]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Leichterjeva se je kot študentka pred izbruhom 1. svetovne vojne vključila v Wiener Jugendbewegung (Dunajsko mladinsko gibanje), radikalno levičarsko organizacijo. Pozneje se je pridružila članom Parteischüler-Bildungsverein Karl Marx, marksistični skupini v Socialnodemokratski delavski stranki Avstrije (SDAPÖ - Sozialdemokratische Arbeiterpartei Österreichs), ki je nasprotovala vojni. Ko je bila leta 1918 ustanovljena Republika Avstrija, se je kot ena prvih avstrijskih diplomiranih žensk politologinj, ki se je specializirala za ekonomijo, pridružila Reichswirtschaftskommission der Arbeiterräte (Državni ekonomski odbor sveta delavcev), Sozialisierungskommission (de) (Državni odbor za socializacijo industrije) in Zentralverband für Gemeinwirtschaft (Centralna organizacija za javne dobrine in korporacije) in delala z Zveznim ministrstvom za finance (Bundesministerium für Finanzen).[8]

Leichterjeva se je leta 1925 pridružila Frauenreferat der Wiener Arbeiterkammer (Oddelek za ženske pri Dunajski delavski zbornici) in vodila oddelek do leta 1934. Leta 1932 je bila izvoljena v Betriebsrat der Wiener Arbeitkammer (Delavski odbor pri Dunajski delavski zbornici).[8] Objavljala je članke in poročila na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbirala o delu žensk v Avstriji. Poleg tega je predavala in v radijskih oddajah zagovarjala pravice žensk. Zavzemala se je za enako plačilo, zaposlovanje več žensk v socialni upravi in možnosti zaposlitve univerzitetno izobraženih žensk.[10]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Feuerhalle Simmering, družinski grob Leichterjevih

Leta 1921 se je poročila z Ottom Leichterjem (de), kolegom socialistom in novinarjem. Prvega sina Heinza je rodila leta 1924, drugega Franza pa leta 1930.[8]

Politično preganjanje in smrt[uredi | uredi kodo]

Ko so februarja 1934 v Avstriji SDAPÖ prepovedali, se je Leichterjeva pridružila Revolucionarnim socialistom Avstrije (RS - Revolutionäre Sozialisten), podzemni socialistični organizaciji, ki so jo ustanovili kot odgovor na prepoved stranke.[8] Z možem Ottom sta leta 1934 za šest mesecev migrirala v Zürich v izgnanstvo, ampak sta se vrnila na Dunaj. Käthe Leichter je bila članica odbora za usposabljanje Revolucionarnih socialistov. Njena hiša v Mauerju pri Dunaja (danes Rosenhügelstrasse 245 v 23. dunajskem okrožju) je postala zbirališče funkcionarjev preganjanega delavskega gibanja. Pisala je antifašistične brošure in v tujini objavljala članke pod psevdonimoma Maria Mahler in Anna Gärtner.[9] Potem ko so leta 1938 nacisti v Anschlussu napadli Avstrijo, je poskušala z družino pobegniti iz Avstrije. Njeni družini je to uspelo, njo pa je Gestapo na Dunaju 30. maja 1938 aretiral. Leta 1940 so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer so jo v centru za evtanazijo Bernburg v začetku leta 1942 zastrupili s plinom. Žara v Feuerhalle Simmering napolnjena z zemljo iz koncentracijskega taborišča Ravensbrück, služi kot njen kenotaf.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Po njej imenovali so leta 1949 poimenovali ulico Käthe Leichter-Gasse, v dunajski četrti Hietzing.[11] V njen spomin je poimenovana tudi nagrada, ki jo avstrijska vlada vsako leto podeljuje zgodovinarkam.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Frauenarbeit und Arbeiterinnenschutz in Österreichu, 1927
  • Wie leben die Wiener Heimarbeiter? : eine Erhebung über die Arbeits- und Lebensverhältnisse von tausend Wiener Heimarbeitern, 1923
  • Torej, leben wir ... 1320 Industriearbeiterinnen berichten über ihr Leben ; Eine Erhebung, 1932
  • Käthe Leichter. Leben und Werk , 1973
  • Käthe Leichter zum 100. Geburtstag : Texte zur Frauenpolitik , 1995

Sklici[uredi | uredi kodo]

 

  1. ↑ 2056 // birth registry of the Jewish Community of Vienna — Vol. R.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Record #119334429 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 FemBio database
  4. ↑ 4,0 4,1 Frauen in Bewegung 1848–1938 — Österreichische Nationalbibliothek, 2006.
  5. ↑ Schmid-Bortenschlager S., Schnedl-Bubeniček H. Österreichische Schriftstellerinnen 1880–1938: Eine Bio-Bibliographie — Stuttgart: Akademischer Verlag Hans-Dieter Heinz, 1982. — S. 112. — ISBN 978-3-88099-123-1
  6. ↑ Gadzinski A. KALLIOPE Austria: Frauen in Gesellschaft, Kultur und Wissenschaft — Wien: Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres, 2015. — S. 229-230. — ISBN 978-3-9503655-5-9
  7. ↑ geni.com
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Hauch, Gabriella (2006). de Haan (ur.). Biographical Dictionary of Women's Movements and Feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe: 19th and 20th Centuries. Central European University Press. str. 286–289. ISBN 978-963-7326-39-4.
  9. ↑ 9,0 9,1 Lacina, Evelyn (1985). »Leichter, Käthe, geborene Pick«. Neue Deutsche Biographie (v nemščini). Pridobljeno 1. septembra 2015.
  10. ↑ Freidenreich, Harriet (1. marec 2009). »Käthe Leichter«. Jewish Women: A Comprehensive Historical Encyclopedia. Jewish Women's Archive. Pridobljeno 1. septembra 2015.
  11. ↑ Exenberger, Herbert. »Käthe Leichter (1895 - 1942)« (v nemščini). Documentation Centre of Austrian Resistance. Pridobljeno 1. septembra 2015.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Käthe_Leichter&oldid=5674989«