Juzu

Juzu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (semenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Sapindales (javorovci)
Družina:	Rutaceae (rutičevke)
Rod:	Citrus
Vrsta:	Citrus reticulata subsp. mangshanyeju x Citrus ichangensis
Tričlensko ime
Citrus junos, Citrus ichangensis X C. reticulata var. austere

Juzu (znanstveno ime Citrus junos, japonsko 柚子 ali ユズ), je agrum iz rodu Citrus (družina rustičevk) in naravni križanec med divjo mandarino mangšanjeju (C. reticulata subsp. mangshanyeju) in papedo ičang (C. ichangensis / C. cavaleriei). Zaradi papede naj bi bila rastlina izjemno odporna na mraz (do –7 °C, po nekaterih virih celo –9 °C).

Rod citrusov

Do nedavnega je rod Citrus zajemal enajst vrst, pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: mandarina (Citrus reticulata), pomelo (Citrus maxima) in citrona (Citrus medica).

Med križane citruse so tako všteli vse ostale vrste: pomaranča, limona, grenivka, klementina, bergamot, kinoto, kumkvat, kombava in limeta. Prav tako bi naj vse vrste fortunelle bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »×«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana sadeža, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline.

Čeprav je rod citrusov sedaj sestavljen samo iz treh vrst, poznamo namreč med agrumi veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so agronomi razvili nešteto hibridov, ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na trgu le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za mutacijo v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot potaknjenec, zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec.

Opis

Juzu raste kot vednozelen grm do višine nekje 180 cm, brez obrezovanja pa tudi v manjše drevo, ki ima številne dolge gladke trne. Za svetleče, povoščene temnozelene liste je značilen velik, listu podoben pecelj – podobno kot pri sorodnih agrumih Citrus hystrix (limeta makrut) in Citrus cavaleriei (papeda ičang), ki so močno dišeči.

Juzu je v številnih pogledih zelo podoben japonskemu agrumu (citrus sudachi) iz prefekture Tokušima, ki je križanec med juzujem in mandarino, vendar plodovi juzuja, za razliko od sudachija, med novembrom in januarjem dozorijo in spremenijo barvo v rumeno, med okusi obeh plodov pa obstajajo tudi drobne razlike.

Sadež po obliki spominja na rumeno klementino s hrapasto lupino. Zelo aromatični sadeži imajo običajno premer od 5,5 do 7,5 cm, posamezni plodovi pa lahko dosežejo tudi velikost bolj znane grenivke.

Izvor

Izviral naj bi iz Tibeta in višavskih predelov osrednje Kitajske, na Kitajskem in na Koreji naj bi bil razširjen že od 8. stoletja. V ZDA ga je leta 1914 prinesel raziskovalec Frank Meyer, ki je deloval v okviru ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA). Tradicionalno ga gojijo tudi na Japonskem in drugod v vzhodni Aziji, njegovi nasadi so tudi na Novi Zelandiji in Avstraliji, čedalje več pa tudi v Španiji, Italiji ter Franciji.

Uporaba

plodovi juzuja in gorčica z juzujem

Sadež ima debelo, hrapavo aromatično lupino, ki se med dozorevanjem spreminja od temno zelene do zlato rumene barve. Ta nabrekla lupina vsebuje pikantno, aromatično pulpo, ki je zelo cenjena tako v kozmetiki (eterično olje), kot začimba v tradicionalni azijski gastronomiji, predvsem se iz plodov izdelujejo čajni napitki, sok in kis, iz lupine pa marmelada, lupinice se dodajajo tudi nekaterim likerjem ter nekaterim vrstam japonske gorčice.

Sorte in podobni citrusi

• Hana juzu (花柚子): gojen zaradi cvetov, ne plodov.
• Šiši juzu (獅子柚子): »levji yuzu«, grbinast sadež.
• Juko: redka, sladka sorta iz Japonske, skoraj izumrla v 70. letih 20. stoletja, sedaj pa jo oživljajo.
• Dangjuja: korejski citrus iz otoka Jeju, po okusu podoben jazuju, genetsko pa je bližji pomelu.
• Sudači in kabosu: japonska citrusa, pogosto zamenjana z jazujem, vendar imata bolj blagi okus.

Viri

• Praprotnik Nada (2002). Rastline, Zbirka Tematski leksikoni. Učila International. COBISS 117090048. ISBN 961-233-426-9.

Zunanje povezave

• Juzu citrus pridobljeno 24. julija 2026