Jurij Ivanovič Venelin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jurij Ivanovič Venelin
Portret
Rojstvo 4. (16.) maj 1802
Tybava[d]
Smrt 7. (19.) april 1839 (36 let)
Moskva
Poklic antropolog, zgodovinar

Jurij Ivanovič Venelin (rusko Ю́рий Ива́нович Вене́лин, ukrajinsko Юрій Іванович Венелін, pravo ime latinizirano Georgius Hutza), rusinsko-ukrajinski zgodovinar, zdravnik, slavist, filolog in publicist, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1802, Nagy-Tibava, Ogrska (sedaj Ukrajina), † 7. april (26. marec) 1839, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Venelin velja za pionirja ruske bolgaristike.

Venelinova hipoteza o pradomovini Slovencev[uredi | uredi kodo]

Venelin je postavil hipotezo, po kateri so Slovenci starodavni prebivalci, staroselci na širšem območju današnje Srednje Evrope in Balkana. To ozemlje – starodavno Slovenijo – je Venelin umestil med reko Donavo in obalo Jadranskega morja. ...Venelinove ugotovitve in zaključki se bistveno razlikujejo od ugotovitev današnjega zgodovinopisja. Ruski znanstvenik namreč niti malo ni dvomil v to, da Slovenci niso prebivali na sedanjem ozemlju že davno pred Kristusovim rojstvom.[1]

Dela[uredi | uredi kodo]

  • O charakterě narodnych pěsen u Slavjan zadunajskih (1835)
  • Starodavni in današnji Slovenci (Drevnie i nynešnie Slovene), Moskva 1841 (ponatis Moskva 2004, slovenski prevod Ljubljana 2009)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

 Glej tudi[uredi | uredi kodo]