Junan-Guidžovska planota
| Junan-Guidžovska planota | |
|---|---|
| Yungui Plateau | |
 Kraška geografija na planoti Jungui blizu Guijanga | |
 Topografski zemljevid vzhodne Azije z označeno planoto Yungui | |
| Nadm. višina dna | 500 m do 2500 m |
| Geografija | |
| Država | Ljudska republika Kitajska |
| Provinca | Junan, Guidžov |
| Regija | Jugozahodna Kitajska |
| Koordinati | 26°N 105°E / 26°N 105°E |
| Junan-Guidžovska planota | |||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 雲貴高原 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 云贵高原 | ||||||||
| Poštna romanizacija | Yunnan–Kweichow Plateau | ||||||||
| |||||||||
| Yungui Plateau | |||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 雲貴高原 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 云贵高原 | ||||||||
| Poštna romanizacija | Yunkwei Plateau | ||||||||
| |||||||||
Junan-Guidžovska planota ali planota Jungui (poenostavljeno kitajsko: 云贵高原; tradicionalno kitajsko: 雲貴高原; pinjin: Yúnguì Gāoyuán) je visokogorsko območje na jugozahodu Kitajske. Regija se razprostira predvsem po provincah Junan in Guidžov. Na jugozahodu je Jungui prava planota z relativno ravnimi visokogorskimi območji, medtem ko je na severovzhodu Jungui večinoma gorato območje z valovitimi hribi, soteskami in kraško topografijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Po najstrožji definiciji se planota Jungui razteza od preloma Rdeče reke v Junanu na jugozahodu do gorovja Vuling v Hunanu na severovzhodu.[1] Ta planotasta regija vključuje večino vzhodnega Junana in večino Guidžova. Vendar pa je običajno, da se velik del preostalega Junana in okoliških visokogorskih območij imenuje del Junan-Guidžovske planote, tudi če ni značilnih značilnosti, podobnih planoti.[2]
Po širši definiciji planote Jungui bi province vključevale ne le Junan in Guidžov, temveč tudi okrožje Gulin in najjužnejše skrajne dele Sečuana, vzhodni Čongčing, jugozahodni Hubej, zahodni Hunan in severozahodni Guangši.
Družbena geografija
[uredi | uredi kodo]Platota Jungui, ki leži na jugozahodu Kitajske, ločuje Sečuansko kotlino od Južne Kitajske. Območje že dolgo velja za zaostalo območje Kitajske.[3] V preteklosti je bila planota dom številnih manjšinskih ljudstev, ki so se tradicionalno ukvarjala z intenzivnim kmetijstvom vzdolž hribov in dolin. Danes je regija Jungui eno gospodarsko najbolj depresivnih območij Kitajske, provinci Guidžov in Junan pa se uvrščata med spodnje tri na lestvici indeksa človekovega razvoja na Kitajskem.[4] Mnogi prebivalci planote Jungui živijo tradicionalno v podeželskih vaseh.
Med večjimi mesti na planoti Jungui so Kunming, Guijang in Zunji. Planota Jungui je dom številnih ekstremnih inženirskih podvigov, kjer so bile zgrajene železnice in hitre ceste za prečkanje zahtevnega terena. Najvišji most na svetu, most Beipanjang, je na meji med Junanom in Guidžovom v osrčju planote.
Fizična geografija
[uredi | uredi kodo]Platota Jungui je veliko gorato območje z razgibanim terenom, vključno s strmimi kraškimi vrhovi in globokimi soteskami.[5] Tu so visoke gore Hengduan na severozahodu in nižinske regije na severu, vzhodu in jugovzhodu. Druge večje gorske verige prečkajo ali obdajajo dele planote Jungui. Gorovje Vumeng in Vulian Feng tvorita pregrado skozi severno-osrednji Jungui vzdolž reke Džinša (zgornji Jangce). Na severu se gorovje Dalou razteza vzdolž roba Junguija s Sečuansko kotlino. Gorovje Vuling na severovzhodu tvori prehodno območje med planoto in nižino reke Jangce. Na jugu se gorovje Miao spušča do kraških gričev južne Kitajske. Čez Rdečo reko proti jugozahodu gorovje Ailao tvori dokončno pregrado.[6]
Visokogorski vrhovi vzhodnega Tibeta so vir številnih velikih azijskih rek, ki tečejo proti jugu proti Junan-Guidžovski planoti.[7] Reke se razcepijo okoli planote, pri čemer Salven in Mekong tečeta proti jugu, Jangce pa se obrne proti severovzhodu. Večino zahodne planote Jungui odmakata reki Nanpan in Beipan, obe sta izvor Biserni reki. Vzhodno planoto Jungui večinoma odmaka reka Vu, pritok Jangceja.
V delih planote Jungui v Junanu so nastala večja jezera, vključno z jezeroma Dian Či in Fušjan. Jezero Erhai je na zahodnem robu planote ob južnem vznožju gorovja Hengduan.
Podnebje in ekologija
[uredi | uredi kodo]Podnebje postopoma prehaja iz bolj suhega na jugozahodu v bolj deževno na severovzhodu. V vzhodno-osrednjem Junanu imajo deli planote Jungui polsušno podnebje. V večjem delu Guidžova je podnebje razvrščeno kot vlažno subtropsko. Planoto Jungui v večjem delu Junana prekrivajo subtropski zimzeleni gozdovi, v delih Guidžova pa mešani širokolistni gozdovi.[8][9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Atlas of China. Beijing, China: SinoMaps Press. 2006. ISBN 9787503141782.
- ↑ »Yunnan-Guizhou Plateau«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 6. avgusta 2007.
- ↑ China's Southwest. Lonely Planet. 2007. ISBN 9781741041859.
- ↑ »China National Human Development Report 2016 Social Innovation for Inclusive Human Development« (PDF). China Publishing Group Corporation China Translation & Publishing House. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. januarja 2017. Pridobljeno 31. julija 2017.
- ↑ »Chinese History and Statistics - Yunnan-Guizhou Plateau Upland«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2007. Pridobljeno 6. avgusta 2007.
- ↑ Suettinger, Robert Lee; Kuo, Ping-chia. »Yunnan«. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica, Inc. Pridobljeno 31. avgusta 2017.
- ↑ Yang Qinye (2004). Tibetan Geography -- Long Rivers with Distant Sources. ISBN 9787508506654. Pridobljeno 2. decembra 2007.
- ↑ »Yunnan Plateau subtropical evergreen forests«. Global Species. Myers Enterprises II. Pridobljeno 31. julija 2017.
- ↑ »Guizhou Plateau broadleaf and mixed forests«. Global Species. Myers Enterprises II. Pridobljeno 31. julija 2017.