Julija Domna

Julija Domna
Avgusta
Doprsni kip, Vatikanski muzej
Rimska cesarica
Tenure	193-217
Rojstvo	ok. 160 n. št. Emesa (današnji Homs), Rimska Sirija
Smrt	217({{padleft:217|4|0}}) Antiohija
Pokop	Hadrijanov mavzolej, Italija
Zakonec	Septimij Sever (m. 187; died 211)
Potomci	Karakala Geta
Vladarska rodbina	Emesenska dinastija (ob rojstvu) Severska dinastija (z poroko)
Oče	Julij Basijan

Julija Domna (latinsko Iulia Domna), * ok. 170, † 217

Julija je bila žena cesarja Septimija Severja in mati cesarjev Gete in Karakale. Vse življenje je bila zelo vplivna.

Tako kot njena sestra Julija Maesa je bila tudi Julija Domna hči Julija Basijana, duhovnika boga sonca Elagabalus, zavetnika mesta Emesa v rimski provinci Sirija

Konec 180-ih se je Julija Domna poročila s Septimijem Severjem. Po zgodbi jo je Sever, takratni guverner Lugdunske Galije, izrecno prosil, da bi postala njegova žena, čeprav je ni poznal niti njene družine. To je storil, ker se je zanašal na horoskop, ki je napovedoval, da bo Julija Domna kraljica. Iz te poroke sta se rodila sinova Karakala (188) in Geta (189).

Ko je Septimij Sever leta 193 postal cesar in se odpravil v vojno proti Pesceniju Nigerju in Klodiju Albinu, je Julija Domna spremljala svojega moža v vojno. Nato so se pojavili kovanci z napisom -{mater castrorum}- (v grobem prevodu: "mati vojaških taborov"), ki se je nanašal na Julijo Domno. Julija Domna je že od zgodnjih dni nosila naziv Avgusta.

Julija Domna na kovancu

Kot cesarica je bila Julija Domna pogosto tarča spletk in je v njih tudi sama sodelovala. Kljub temu je cesar še vedno popolnoma zaupal svoji ženi in jo je vzel s seboj, ko se je bojeval v Britaniji leta 208. Ko je Septimij Sever umrl leta 211, je Julija Domna v Yorku poskušala spraviti svoja sinova Karakalo in Geto. Skupaj sta postala cesarja, v skladu z očetovo odločitvijo v njegovi oporoki. Vendar jima to ni bila všeč in kmalu je Karakala dal Geto ubiti.

Med Karakalovo vladavino so bili njegovi odnosi z Julijo Domno zapleteni. Najverjetneje zato, ker je bil v bratomor vpleten sam cesar. Vendar pa je Julija Domna spremljala Karakalo v vojnah proti Partom leta 217. Med tem potovanjem je bil Karakala umorjen. Ko je to slišala, je Julia Domna storila samomor. Kasneje je bila pobožanjena (deificirana).

Viri

• Bowman, Alan; Garnsey, Peter; Cameron, Averil (2005). The Cambridge Ancient History: Volume 12, The Crisis of Empire, AD 193–337. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-30199-2.
• Burns, Jasper (2006). Great Women of Imperial Rome: Mothers and Wives of the Caesars. Routledge. ISBN 9781134131853.

Zunanje povezave

• https://www.britannica.com/place/ancient-Rome
• https://web.archive.org/web/20070209194822/http://www.livius.org/jo-jz/julia/julia_domna.html