Južnokitajski kras
 Kamniti gozd (Šilin kras v Junanu) | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | South China Karst |
| Lega | Ljudska republika Kitajska |
| Koordinati | 24°55′24″N 110°21′16″E / 24.92333°N 110.35444°E |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1248-še |
| Vpis | 2007 (31. zasedanje) |
| Razširitve | 2014 |
  Lega: Južnokitajski kras | |
Južnokitajski kras (poenostavljeno kitajsko: 中国 南方 喀斯特; tradicionalno kitajsko: 中國 南方 喀斯特; pinjin: Zhōngguó Nánfāng Kāsītè), ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je eden najspektakularnejših primerov vlažnih tropskih do subtropskih kraških pokrajin. Gre za serijsko območje, ki se razprostira po provincah Čongčing (重庆市; Ch'ung-ch'ing), Guangši (Avtonomna pokrajina Guangši-Džuang, 广西壮族自治区; Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū), Guidžov (贵州省; Guìzhōu Shěng) in Junan (Yúnnán Shěng) in obsega 97.125 hektarjev. Odlikujejo ga različne kraške značilnosti (stolpi, konice in stožci, skupaj z drugimi spektakularnimi značilnostmi, kot so naravni mostovi, soteske in veliki jamski sistemi) in pokrajine ter bogata biotska raznovrstnost. Južnokitajski kras obsega sedem zavarovanih območij:
- leta 2007 so bili vpisani libovski kras, šilinski kras in vulonški kras.[1]
- leta 2014 so bili vpisani guilinski kras, šibinški kras, jinfošanski kras in huandžjanški kras.[2]
UNESCO Južnokitajski kras opisuje kot »neprimerljivega glede raznolikosti kraških značilnosti in krajine.«
Geološke značilnosti
[uredi | uredi kodo]Približno 13 % površine (več kot 1,25 milijona km²) območja Ljudske republike Kitajske tvorijo apnenčaste pokrajine. Od tega lahko okrog 500.000 km² označimo za kraške pokrajine. Te kraške pokrajine se pretežno nahajajo na jugu Kitajske, raztezajo se na približno 1380 km v smeri zahod–vzhod in približno 1010 km v smeri sever–jug in so večinoma v pokrajinah Junan, Guidžov in Guangši, v manjši meri pa tudi v Čongčing, Sečuan, Hunan, Hubej in Guangdong lokalizirani. Pokrajine kažejo različne podnebne razmere (vlažno in polsuho, subtropsko in tropsko podnebje).[3]
V geološkem smislu so apnenčasta tla, ki so ponekod debela tudi nekaj kilometrov, nastala na območju današnje južne Kitajske v obdobju od kambrija do perma, tj. pred približno 540 do 250 milijoni let. Takrat je današnja južna Kitajska tvorila dno prvobitnega morja, v katerem so se nenehno odlagali karbonatni in silikatni sedimenti. To je nastalo kot rezultat tektonskih procesov plošč, ki so se začeli v triasu (pred 200 do 250 milijoni leti) in so privedli do postopnega dvigovanja Evrazijske plošče na tem območju in nastanka Himalaje v poznem terciarju (od 70 milijonov let pred sedanjostjo). Morje na območju južne Kitajske se je posušilo in nastala je kopenska masa pretežno iz apnenca, z višinskim naklonom približno 2000 metrov od severozahoda proti jugovzhodu. Pod vplivom erozije, ki jo povzročajo vreme (dež, veter, …) in drugi geološki procesi (vulkanizem itd.), So se sčasoma pojavile današnje izjemno raznolike kraške pokrajine s stolpastimi in stožčastimi kraškimi formacijami, kraškimi jamami, ponikalnicami itd.[4]
Vpis v Unescovo dediščino
[uredi | uredi kodo]
Potem ko je Ljudska republika Kitajska sprva oddala sorazmerno neodvisne vloge za registracijo različnih kraških pokrajin v Unescovo svetovno dediščino, je kitajska vlada kasneje sledila strategiji registracije ustreznih kraških pokrajin na jugu Kitajske v več zaporednih fazah kot del skupne svetovne dediščine Kraške pokrajine na jugu Kitajske.
Kulturna posebnost nominiranih krajev je bila, da so večinoma v regijah, ki jih naseljujejo ljudstva narodnih manjšin (Šilin, Libo in drugi). Kitajski vladni uradniki so v nominaciji poudarili, da bodo pravice teh manjšin spoštovane in da bodo vključene v upravljanje in oblikovanje prihodnjih krajev svetovne dediščine.[5] Poudarjena je bila tudi bogata biotska raznovrstnost nominiranih območij, v katerih je mogoče najti več redkih, strogo zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst.[6]
Prva nominacija
[uredi | uredi kodo]V prvi fazi nominiranja je Ljudska republika Kitajska 16. januarja 2006 oddala vlogo za registracijo treh kraških pokrajin (kras Šilin v Junanu, Libo kras v Guidžou in Vulong Kras v Čongčingu) kot svetovno dediščino. Šilin in Libo sta sestavljala po dva, Vulong pa trije kraji.
Na svojem 31. srečanju v Christchurchu (Nova Zelandija) od 23. junija do 2. julija 2007 je Unescov odbor za svetovno dediščino vključil sedem kraških pokrajin, prijavljenih za Unescovo svetovno dediščino. Navedeni razlogi so bili merili (vii) in (viii). Hkrati je Unescov odbor predlagal, da se upošteva tudi merilo (ix).[7]
| ID | Ime in naselje | Naselje, pokrajina | Koordinate | Površina | Ločilno območje |
|---|---|---|---|---|---|
| 1248-001 | Šilinski kras – Kamniti gozd Naigu 石林喀斯特-乃古石林 | Šilin, Junan | 24°54′04″N 103°20′39″E / 24.90111°N 103.34417°E | 1.746 ha | 22.930 ha |
| 1248-002 | Šilinski kras – Kamniti gozd Suogejicun 石林喀斯特-所各邑村 | Šilin | 24°43′4″N 103°20′39″E / 24.71778°N 103.34417°E | 10.324 ha | |
| 1248-003 | Libovski kras – Šiao-Čjikong 荔波喀斯特-小七孔 | Libo, Guidžou | 25°16′38″N 107°42′51″E / 25.27722°N 107.71417°E | 7.834 ha | 43.498 ha |
| 1248-004 | Libovski kras – Dongduo 荔波喀斯特-洞多 | Libo | 25°13′8″N 107°59′31″E / 25.21889°N 107.99194°E | 21.684 ha | |
| 1248-005 | Vulonški kras – doline Čjingkou 武隆喀斯特-箐口天坑 | Vulong, Čongčing | 29°33′28″N 107°59′10″E / 29.55778°N 107.98611°E | 1.246 ha | 32.000 ha |
| 1248-006 | Vulonški kras – Trije naravni mostovi 武隆喀斯特-天生三桥 | Vulong | 29°24′35″N 107°53′28″E / 29.40972°N 107.89111°E | 2.202 ha | |
| 1248-007 | Vulonški kras – Jama Furong 武隆喀斯特-芙蓉洞 | Vulong | 29°12′28″N 107°53′28″E / 29.20778°N 107.89111°E | 2.552 ha | |
| Skupaj | 47.588 ha | 98.428 ha | |||
Druga nominacija
[uredi | uredi kodo]V drugi fazi do leta 2012 so bili izmed 10 izbranih predvsem kraških pokrajin izbrani še štirje krasi (guilinski kras v Guangšiju, šibinški kras v Guidžovu in jinfošanski kras v Čongčingu; poleg tega še huandžianški kras v Guangšiju kot neposredna razširitev libovskega krasa), ki jih je UNESCO 20. marca 2013 nominiral za kandidate za svetovno dediščino. V skladu z zahtevami Unesca so bile izbrane pokrajine, ki naj dopolnjujejo že registrirane krajine, tj. ne bi smeli natančno reproducirati njihovih značilnosti.[9] Pristojni odbor je nominacijo pozitivno ocenil aprila 2014.[10] Na svojem 38. zasedanju v Dohi (Katar) od 15. do 25. junija 2014 je Unescov odbor za svetovno dediščino prijavljene kraje uvrstil na seznam svetovne dediščine.[11]
| ID | Ime in naselje | Naselje, pokrajina | Koordinate | Površina | Ločilno območje |
|---|---|---|---|---|---|
| 1248-008 | Guilinski kras – Putao-Fenglin 桂林喀斯特-葡萄峰林 | Jangšuo, Guangši | 24°55′24″N 110°21′16″E / 24.92333°N 110.35444°E | 2.840 ha | 21.610 ha |
| 1248-009 | Guilinski kras – Lijiang-Fengcong 桂林喀斯特-漓江峰丛 | Jangšuo | 25°00′08″N 110°27′32″E / 25.00222°N 110.45889°E | 22.544 ha | 23.070 ha |
| 1248-010 | Šibinški kras 施秉喀斯特 | Šibing, Guidžou | 27°10′16″N 108°05′40″E / 27.17111°N 108.09444°E | 10.280 ha | 18.015 ha |
| 1248-011 | Džinfošanski Kras 金佛山喀斯特 | Nančuan, Čongčjing | 29°00′30″N 107°11′59″E / 29.00833°N 107.19972°E | 6.744 ha | 10.675 ha |
| 1248-012 | Huandžianški kras 环江喀斯特 | Huandžiang, Guangši | 25°10′01″N 107°59′40″E / 25.16694°N 107.99444°E | 7.129 ha | 4430 ha |
| Skupaj | 49.537 ha | 77.800 ha | |||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Twenty-two new sites inscribed on UNESCO's World Heritage List, and one deleted during Committee meeting in Christchurch«. UNESCO World Heritage Convention. 29. junij 2007. Pridobljeno 14. februarja 2011.
- ↑ »South China Karst«. UNESCO.
- ↑ »Nomination file 1248 (63 MB)« (v angleščini). Bauministerium der Volksrepublik China/Webseite der UNESCO. april 2006. str. 2ff.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Advisory Body Evaluation (IUCN)« (v angleščini). Webseite der UNESCO. april 2006.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Nomination file 1248, S. 21/22: Chinese policies on minority peoples
- ↑ Nomination file 1248, S. 41–45: 2.a-2-4 Biotic Community and Biology Species; S. 63–64: 2.a-3-4 Ecosystem, S. 65–76: 2.a-3-4a Biodiversity; S. 100–104: 2.a-4-4 Biology
- ↑ »Decisions: 31COM 8B.11 - Nomination of natural, mixed and cultural properties to the world heritage list - South China Karst« (v angleščini). Webseite der UNESCO. 21. julij 2007.
- ↑ Nomination file 1248, Tabelle 1–2: Area of the Nominated Property and Proposed Buffer Zones im Anhang
- ↑ »Nomination file 1248bis (195 MB)« (v angleščini). Ministerium für Bauwesen und Stadt-Land-Entwicklung der Volksrepublik China/Webseite der UNESCO. 2013. str. III, IV, V.
- ↑ »Advisory Body Evaluation (IUCN)« (v angleščini). Webseite der UNESCO. april 2014.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »WHC-14/38.COM/16« (pdf) (v angleščini). UNESCO. 7. julij 2014.