Pojdi na vsebino

Jovan Vladimir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jovan Vladimir
Јован Владимир
Knez Duklje
Ikona Jovana Vladimirja, ki je bil kmalu po smrti razglašen za svetnika
Vladanjeok. 1000 – 22. maj 1016
PredhodnikPetrislav
NaslednikDragimir (stric)
Rojstvook. 990
neznano
Smrt22. maj 1016
Prespa, Prvo bolgarsko cesarstvo
Pokop
Prespa
ZakonecTeodora Kosara
OčePetrislav

Jovan Vladimir (srbsko Јован Владимир, latinizirano: Jovan Vladimir, bolgarsko Иван Владимир, latinizirano: Ivan Vladimir, albansko Gjon Vladimiri), vladar Duklje, * 10. stoletje, † 22. maj 1016.[1]

Vodil je najpomembnejšo južnoslovansko kneževino svojega časa. Srbska pravoslavna cerkev ga časti kot mučenika in narodni simbol.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Jovan Vladimir je oblast nad Dukljo, danes večinoma na ozemlju Črne gore, prevzel okoli leta 990. Takrat sta se za prevlado v regiji borila Bizantinsko cesarstvo cesarja Bazilija II. (vl. 976–1025) in Prvo bolgarsko cesarstvo pod carjem Samuelom (vl. 997–1014). Ker je bilo Bolgarsko cesarstvo bližje in je zato bolj ogrožalo Dukljo, je Jovan Vladimir simpatiziral z Bizancem. Ko je Samuel zmagal v vojni z Bizantinci, je Jovana Vladimirja kot vojnega ujetnika odpeljal v svojo prestolnico. Ustno izročilo, zapisano šele v 12. stoletju, pripoveduje, da se je Samuelova hči Teodora Kosara tam zaljubila v Jovana Vladimirja in očeta prosila, da se lahko poroči z njim. Oče je v to privolil in svojemu zdajšnjemu zetu vrnil kneževino in mesto Trebinje.

V naslednjih letih je bil Jovan Vladimir bolgarski vazal in naj bi ostal nevtralen v bolgarsko-bizantinskem sporu, kar je njegovi kneževini prineslo obdobje miru ter duhovnega in kulturnega razcveta. Po porazu in smrti njegovega tasta so Bizantinci med vladanjem zadnjega bolgarskega carja Ivana Vladislava (vl. 1015–1018) uničili Prvo bolgarsko cesarstvo. Ker Ivan Vladislav ni zaupal Jovanu Vladimirju, ga je leta 1016 ukazal ustreliti iz zasede nekje v okolici Prespe (danes severna Grčija) in ga obglaviti.

Grški arheolog Nikolaos Moutsopoulos trdi, da je prepoznal grob Jovana Vladimirja v baziliki Agios Ahillios na istoimenskem otoku na Prespanskem jezeru.[2] Svetnikove relikvije so stoletja častili v po njem imenovanem samostanu blizu Elbasana v osrednji Albaniji. Leta 1995 so jih premestili v Tirano.

V ikonografiji je Jovan Vladimir upodobljen s krono in križem ter z odsekano glavo v roki.

Njemu je posvečena cerkev svetega mučenika Jovana Vladimirja v Beogradu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Po julijanskem koledarju 22. maja, po gregorjanskem koledarju 4. junija.
  2. Nikolaos Moutsopoulos: Базиликата „Свети Ахилий“ в Преспа. Един исторически паметник-светиня („Die Basilika Agios Achillios in Prespa. Eine historische Stätte“), Sofia 2007
Jovan Vladimir
Rojen: 10. stoletje Umrl: 22. maj 1016
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Petrislav
Knez Duklje
ok. 1000 – 1016
Naslednik: 
Dragimir