Josip Sedej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Josip Sedej
Rojstvo 15. marec 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Cerkno
Smrt 1. maj 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (78 let)
Zagreb
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic odvetnik, pravnik, publicist
Zakonci Marina Mahin
Starši Anton Sedej
Marija Sedej, rojena Rojc
Sorodniki Ciril Sedej (brat)
Nikolaj Sedej (brat)
Frančišek Borgia Sedej (stric)

Josip Sedej, slovenski odvetnik in publicist , * 10. april 1899, Cerkno, † 1. maj 1977, Zagreb.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju (1904-1909), pet razredov nemške gimnazije v Gorici, preostale razrede pa v Ljubljani, kjer je leta 1917 tudi maturiral. Na svoj 18. rojstni je bil poklican k vojakom, naslednje leto pa poslan na tirolsko fronto, kjer je šel v italijansko ujetništvo ter se preko Trsta šele leta 1919 vrnil domov v Cerkno. Še istega leta se je skrivaj napotil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev kjer se je v Zagrebu vpisal na Pravno fakulteto in leta 1923 doktoriral. V Zagrebu je do leta 1927 služboval kot odvetniški pripravnik, nato pa postal samostojni odvetnik in to službo opravljal do leta 1974. Sedej je bil znana osebnost v Zagrebu ter spoštovan med kolegi, saj je bil 15 let član disciplinskega sodišča, več let pa tudi predsednik disciplinskega sveta hrvaških odvetnikov.

Ohranil je stike z domačimi in se redno vračal v rodno Cerkno. Zanimali so ga polpretekli časi in domoznanstvo Cerkljanskega, pa tudi sodobna zgodovina. Napisal je knjigo spominov Svetovni popotnik pripoveduje, ki je izšla v dveh delih (Zagreb, 1975, 1976). V strokovnem glasilu Odvjetnik pa je objavil več strokovnih člankov, v drugih hrvaških časopisih pa je izšlo več člankov v katerih je orisal like očeta, strica goriškega nadškofa in svojih bratov. [1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)