Josip Kostanjevec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Josip Kostanjevec
Portret
Rojstvo19. februar 1864({{padleft:1864|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Vipava
Smrt20. maj 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (70 let)
Maribor
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicučitelj, pisatelj

Josip Kostanjevec, slovenski pisatelj; * 19. februar 1864, Vipava, † 20. maj 1934, Maribor.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kostanjevec je končal učiteljišče v Kopru in nato služboval po raznih krajih na Primorskem: (Trnovo, Col, Prem) in Litiji ter Ljubljani. V Ljubljanskem zvonu, Domu in Svetu je objavljal kratke pripovedi, daljše novele in povesti. V svojih delih se je zgledoval zlasti pri Janku Kersniku, tematiko pa je najraje zajemal iz kmečkega življenja. Njegove pripovedi so fabulativno razgibane, vendar premalo psihološko poglobljene. Leta 1900 in 1904 je izdal dva zvezka kratkih pripovedi z naslovom Iz knjige življenja, nato pa še Življenja trnova pot (1907), Novo življenje (1914) in Krivec (1921).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pošteni ljudje (1905)

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Kotanjska elita, (1898)
  • Gojko Knafeljc, (1899)

Povesti[uredi | uredi kodo]

  • Življenja trnjeva pot: resnična zgodba iz polupreteklega časa, (1907)
  • Oče in sin: povest iz polpretekle dobe, (1912)
  • Novo življenje, (1914)
  • Gozdarjevi spomini, (1914)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Grafenauer Ivan. »Kostanjevec Josip«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.