Josip Žontar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Josip Žontar
Portret
Rojstvo 23. september 1895
Jesenice
Smrt 24. april 1982
Kranj
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic profesor  *
Poznan po zgodovinar

Josip Žontar, slovenski pravnik, zgodovinar in učitelj, * 23. september 1895, Jesenice, † 24. april 1982, Kranj.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Kranju (1906-1914; kot abiturienta so ga nekateri gimnazijski profesorji 1914 vpletli v proces proti preporodovcem, a na obravnavi ni hotel pričati proti sošolcem. Pod vplivom profesorja Franca Komatarja se je po maturi odločil za študij zgodovine in zemljepisa na Dunaju (1914–1918) ter 1919 doktoriral. Tu je 1920 opravil tudi profesorski izpit iz zgodovine, iz zemljepisa pa 1921 v Ljubljani. Med študijem se je izpopolnjeval v pomožnih zgodovinskih vedah na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje v upanju, da mu bo to omogočilo zaposlitev v dunajskem Držvnem arhivu. Leta 1918 se je vpisal še na pravo in 1919 nadaljeval študij v Ljubljani, 1930 opravil zadnji izpit in doktoriral. Pravna izobrazba mu je dajala možnost, da bi se zaposlil zunaj šole, vendar je ostal v pedagoškem poklicu. Poučeval je zgodovino in zemljepis na gimnaziji v Ljubljani (1919–1920) in Celju (1920–1933), 1923–1924 prekinil službo in obiskoval Hochschule f. Welthandel na Dunaju, nato do januarja 1925 učil v Mariboru, kratko v Nišu, od jeseni 1925 pa na gimnaziji v Kranju do 1950 s prekinitvijo med okupacijo 1941–1945. Leta 1941 je kot pomožni nastavljenec zbiral župnjiske knjige z območja Gorenjske za osrednji matični urad v Kranju. Pred uničenjem je rešil mnogo dragocenega arhivskega in drugega gradiva. Leta 1941 je postal privatni docent na ljubljanski Pravni fakulteti, predavati pa je začel v študijskem letu 1945/1946. Zaradi ideološko-političnega pritiska je moral 1952 prenehati predavati na Pravni fakulteti in bil 1958 prisilno upokojen.

Na pobudo zgodovinarja Antona Koblarja je napisal Zgodovino mesta Kranja (1939, ponatis 1982), doslej najtemeljitejše delo o zgodovini kakega slovenskega mesta. Hkrati je začel pisati razprave s področja pravne zgodovine, lokalnih (kmečkih) skupnosti, pravne arheologije in pravnega narodopisja. Pomembne so predvsem obravnave nekaterih srednjeveških pravnih institucij in nastanka nekaterih pravnih norm. Iz gospodarske zgodovine je pisal o srednjeveških bankah in bankirjih v slovenskih mestih v notranjosti slovenskih dežel, najpomembnejše pa so razprave s področja trgovine v 16. in 18. stoletja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Žontar Jože. "Žontar Josip". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.