Jordanski muzej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jordanski muzej
متحف الأردن
Pogled na muzej 2014
Jordanski muzej se nahaja v Jordanija
Jordanski muzej
Lokacija: Jordanija
Ustanovitev2014
LokacijaRas Al-Ein, Amman, Jordanija
Koordinate31°56′44″N 35°55′35″E / 31.945645°N 35.926515°E / 31.945645; 35.926515
TipUmetniški, arheološki muzej
Spletna stranjordanmuseum.jo/en

Jordanski muzej je v okrožju Ras Al-Ein v mestu Aman v Jordaniji. Muzej, zgrajen leta 2014, je največji muzej v državi in gosti najpomembnejše arheološke najdbe v državi.[1]

V muzeju so predstavljeni artefakti z različnih prazgodovinskih arheoloških najdišč v Jordaniji, vključno s kipi 'Ain Ghazal iz leta 7500 pred našim štetjem, ki veljajo za ene najstarejših človeških kipov, ki jih je človeška civilizacija kdaj koli izdelala.[2]

Zbirke v muzeju so razporejene v kronološkem vrstnem redu. Muzej ima predavalnice, razstave na prostem, knjižnico, konservatorsko središče in območje za otroške dejavnosti.[3] Ustanovil ga je odbor, ki ga je vodila kraljica Rania in je postal edini muzej v Jordaniji, ki uporablja sodobne tehnologije za ohranjanje artefaktov.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Jordanski arheološki muzej je bil ustanovljen leta 1951, v njem pa so najpomembnejše jordanske najdbe. Vendar je stara stavba postala premajhna in ideja o razvoju novega modernega muzeja se je pojavila leta 2005. Skupni odbor, ki ga je vodila kraljica Rania, je postal odgovoren za razvoj ideje o novem modernem muzeju po mednarodnih standardih. Gradnja se je začela leta 2009, muzej pa je bil uradno odprt leta 2014, na površini več kot 10.000 kvadratnih metrov.[4]

Lega[uredi | uredi kodo]

Muzej je na območju Ras Al-Ein v bližini centra mesta Aman, ki meji na sedež občine Veliki Aman. Muzej je le ulico oddaljen od večjih arheoloških najdišč v Amanu, kot so rimsko gledališče, Nimfej, Amanska citadela in Hašemite Plaza.

Glavni eksponati[uredi | uredi kodo]

Eden najstarejših človeških kipov, ki jih je človeška civilizacija kdaj naredila iz 'Ain Ghazala. iz okoli 7250 pr. n. št., je na ogled v muzeju.[5]
Zvitek 4Q175, eden od Kumranskih rokopisov.

V muzeju so živalske kosti izpred 1,5 milijona let, kipi iz mavca iz 'Ain Ghazala, Bakreni zvitki iz zvitkov Kumranskih rokopisov (tudi Mrtvomorski rokopisi), kopija Meševe stele (velik črni bazaltni kamen, ki je bil postavljen v Moabu in ga je vpisal moabski kralj Meša, v katerem se hvali z gradbenimi projekti, ki jih je sprožil v Moabu (sodobni Al-Karak) in spominja na njegovo slavo in zmago proti Izraelitom).[6] Stela je eden najpomembnejših neposrednih poročil svetopisemske zgodovine.[7] Izvirna Meševa stela je na ogled v francoskem muzeju Louvre in Jordanija zahteva njeno vrnitev.[8] Človeški kipi, ki so jih našli pri 'Ain Ghazalu, predstavljajo ene najstarejših človeških kipov, ki jih je človeška civilizacija kadar koli postavila. 'Ain Ghazal je velika neolitska vas v Amanu, ki so jo odkrili leta 1981. V bližini khirbeta Qumran so našli bakrene zvitke, ki so inventar skritega zlata in srebra, pa tudi nekaj posod, predvidoma odpeljanih iz templja v Jeruzalemu v približno 68. letu n. št.. Napisane so v hebrejskem mišnaic slogu.[9]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Scrolling through the millennia at the new Jordan Museum in Amman"[1]. thenational.ae. thenational.ae. 2014-03-13. Retrieved 2016-06-01.
  2. "Lime Plaster statues"[2]. British Museum. Trustees of the British Museum. Archived from the original on 2015-09-12. Retrieved 2016-06-01.
  3. »Scrolling through the millennia at the new Jordan Museum in Amman«. thenational.ae. thenational.ae. 13. marec 2014. Pridobljeno 1. junija 2016.
  4. »متحف الأردن.. الإرث الإنساني والتطور الحضاري عبر العصور«. Ad Dustour (v arabščini). 19. oktober 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2016. Pridobljeno 1. junija 2016.
  5. »Lime Plaster statues«. British Museum. Trustees of the British Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2015. Pridobljeno 1. junija 2016.
  6. Chris A. Rollston (2010). Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age. Society of Biblical Lit. str. 54. Pridobljeno 20. marca 2016.
  7. »The Mesha Stele«. Department of Near Eastern Antiquities: Levant. Louvre Museum. Pridobljeno 20. marca 2016.
  8. »Centre planning protest to demand return of Mesha Stele from Louvre«. The Jordan Times. 12. april 2016. Pridobljeno 1. junija 2016.
  9. »The Bible and Interpretation – On the Insignificance and the Abuse of the Copper Scroll«. Bibleinterp.com. Pridobljeno 26. novembra 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]