Jožef Petrovič (glasbenik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jožef Petrovič
Osnovni podatki
Znan tudi kotJosip Petrovič, Jože Petrovič
Rojstvo17. december 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Sela na Krasu
Smrt10. marec 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (90 let)
Šempeter pri Gorici
Slogi
Poklicglasbenik, dirigent, glasbeni učitelj
Povezani
ustvarjalci
Pihalni orkester Vrhnika,
Pihalni orkester Kočevje,
Steklarska godba Hrastnik,
Pihalni orkester KUD Pošta Maribor,
Goriški pihalni orkester,
Pihalni orkester Brda

Jožef Petrovič, slovenski glasbenik in kapelnik, *17. december 1889, Sela na Krasu, † 10. marec 1980, Šempeter pri Gorici.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Grob Jožefa Petroviča v Selah na Krasu

Rojen je bil v kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini, oba sta bila iz Sel. Domač župnik je pri mladem Jožefu opazil njegovo nadarjenost za glasbo. Tako ga je oče po osnovni šoli leta 1904 peljal v Salezijanski zavod na Rakovniku, kjer je postal kapelnik in se hkrati učil igrati na pihala.[1] Šolal se je še v Vidmu pri kapelniku Pietru Tonelliju in v Oswieczimu na Poljskem. Po devetih letih šolanja se je leta 1913 vrnil na Rakovnik in tam ustanovil svojo prvo 30-člansko godbo. V prvi svetovni vojni je bil kot sanitetni vojak vpoklican na rusko fronto v Galicijo, zaradi bolezni pa se je vrnil v Ljubljano in delal pri Rdečem križu. Od tam je bil poslan na soško fronto in padel v italijansko ujetništvo.

Leta 1919 se je Petrovič vrnil domov in začel ustanavljati godbe, najprej v rojstni vasi, Selah na Krasu, nato še v okolici, v Brestovici, Mirnu in Komnu. Pod njegovim vodstvom je bil maja 1922 ustanovljen slovenski godbeni krožek v Gorici[2][3], ki je deloval do leta 1926, v Gorici je ustanovil tudi gledališko skupino s sedežem v Trgovskem domu. Po letu 1926 se je znašel pod fašističnim pritiskom. Italijani so hoteli, da se jim pridruži, a ker je to zavrnil, so ga začeli preganjati. Arhiv in instrumente je rešil pred požigom in ilegalno pobegnil na Vrhniko in naprej v Ribnico in Kočevje. Zaradi spora je leta 1930 odšel v Maribor in Hrastnik, kjer je pomagal pri ustanovitvi godbe. Kot kapelnik je deloval še v Vršacu in na Sladkem Vrhu ob Muri, kjer je bil zaposlen v tovarni. Ob začetku druge svetovne vojne se je s Šentilja umaknil najprej v Ljubljano in nato na Primorsko, kjer so ga Italijani aretirali in mučili. Zaprt je bil v tržaških zaporih.[4] Po kapitulaciji Italije je deloval v narodnoosvobodilnem gibanju v Biljani v Goriških brdih.[5] Tam je tik pred osvoboditvijo na skrivaj pripravil godbo, s katero so nastopali 2. maja 1945 v osvobojeni Gorici.[6]

Po vojni je vodil več godb v Brdih, godbi pa je oblikoval tudi v Ajdovščini in v Vrhpolju. Nekaj časa je poučeval v glasbeni šoli v Ajdovščini.[7] Bil je prvi dirigent nekdanje gasilske godbe v Novi Gorici, ki jo je vodil v letih 1959–1962.[8][9] Pomagal je k obuditvi godbe v Svetem pri Komnu. Kako je o Petrovičevem delu zapisal eden od njegovih naslednikov:

Niso vsa semena vzkalila, toda semen je bilo veliko in zato je tudi veliko orkestrov, ki so se razrasli, in ki še danes z večjimi ali manjšimi uspehi delujejo.
In ne malo zaslug za to ima naš slovenski ljudski kapelnik Jožef Petrovič.

E. H. ob 90-letnici Jožefa Petroviča, Naše novice, 1979.[10]

Leta 1966 je doživel hudo prometno nesrečo in zato končal z dirigiranjem. Dosegel je visoko starost in se je vedno rad udeleževal koncertov godb na Primorskem in Štajerskem. Zadnja leta življenja je kot invalid preživel v Šempasu. V življenju je ustanovil 25 godb, izšolal preko 1000 godbenikov in štiri kapelnike. Na stara leta je uredil osebni arhiv, ki ga je v hrambo prevzel Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.[11] Med tem gradivom je tudi korespondenca z drugimi godbeniki.[6] Umrl je v Šempetrski bolnišnici, pokopan pa je v rojstni vasi, Selah na Krasu.

Kronologija orkestrov[uredi | uredi kodo]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

  • 1977 Delavska godba Kočevje: Priznanje (ob 50-letnici godbe)[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. B. K. (1. januar 1987). "Novi misijonar – Danilo Lisjak". www.dlib.si. Salezijanski vestnik 60 (1987) št. 1. Ljubljana: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani. str. 29–31. COBISS 16345858. Pridobljeno dne 13.4.2021.
  2. 2,0 2,1 2,2 A. Pavlica, ur. (1923). "Godbeni krožek v Gorici in okolici". www.dlib.si. Koledar Goriške Matice 5 (za prestopno leto 1924). Gorica: Goriška Matica. str. 68–69. COBISS 15815986. Pridobljeno dne 10.4.2021.
  3. D. D. "Goriški godbeni krožek (Kulturni vestnik: Za naša društva)". www.dlib.si. Mladika III. (1922) št. 10. Gorica: Družba sv. Mohorja. str. 79. COBISS 33013249. Pridobljeno dne 11.4.2021.
  4. 4,0 4,1 "Dvojni jubilej kapelnika Petroviča". Primorski dnevnik.
  5. "Življenje za glasbo". www.dlib.si. Primorski dnevnik XXVII. (1971) št. 20 (7808). Trst. 24. januarja 1971. str. 3. Pridobljeno dne 13.4.2021.
  6. 6,0 6,1 "Po vsej slovenski zemlji je polnih 65 let ustanavljal in vodil godbe na pihala". Primorski dnevnik.
  7. 7,0 7,1 Vlasta Tul (1998). 50 let Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina (zbornik). Ajdovščina: Glasbena šola Vinka Vodopivca, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. str. 22, 52.
  8. 8,0 8,1 8,2 »Ljudski kapelnik« Jožef Petrovič
  9. 9,0 9,1 Jožef Vecchiet; Vladimir Bensa; Aljoša Cej (2000). Goriški pihalni orkester, 40 let: 1960–2000 (zbornik). Nova Gorica: Goriški pihalni orkester. COBISS 109588480.
  10. 10,0 10,1 "90 let ljudskega kapelnika Jožefa Petroviča". Naše novice.
  11. 11,0 11,1 "Petrovič Jožef (PANG 798)". www.pa-ng.si. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Pridobljeno dne 12.3.2021.
  12. A. Sfiligoj, ur. (20.8.1920). "Društvo »Grmada« v Brestovici (Društvena organizacija)". www.dlib.si. Mladika I. (1920) št. 5. Gorica: Družba sv. Mohorja. str. 118. COBISS 33013249. Pridobljeno dne 11.4.2021.
  13. 13,0 13,1 "Prosvetna zveza: Socialno-pedagoški tečaj pri Sv. Križu (Goriške novice)". www.dlib.si. Goriška straža V. (1922) št. 46. Gorica. 15. novembra 1922. str. 4. COBISS 35767809. Pridobljeno dne 13.4.2021.
  14. Natalija Mihelčić (2013). "Kulturni utrip v sedemdesetih letih 20. stoletja na Kočevskem: kulturna društvena dejavnost v Kočevju". Zapisi. ojs.inz.si. Prispevki za novejšo zgodovino. LIII (2/2013): str. 149–159. ISSN 0353-0329. Pridobljeno dne 17.3.2021.
  15. Natalija Mihelčić (2013). "Kultura Kočevske v času socializma" (PDF). www.ung.si (disertacija). Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij. str. 75. COBISS 2928635. Pridobljeno dne 24.3.2021.
  16. Jože Kastelic; Karl Dragar (14.6.1980). "50 let amaterske glasbene kulture". www.dlib.si. Steklar: glasilo delavcev Steklarne Hrastnik XXII. št. 6–7. Hrastnik: Steklarna Hrastnik. str. 8–9. COBISS 19183618.
  17. Marjana Stradar (2020). Vloga Steklarske godbe Hrastnik na godbeništvo na Slovenskem (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko. COBISS 30916355.
  18. 50 let pihalnega orkestra Kulturnoumetniškega društva Pošta Maribor (zbornik). KUD Pošta Maribor. maj 1981. COBISS 12282625.
  19. 19,0 19,1 "Pihalni orkester Brda". Zgodovina. publishwall.si. Pridobljeno dne 17.3.2021.
  20. "Ob 100-letnici delovanja Prosvetnega društva »Kras« Opatje selo" (PDF). www.opatje-selo.si. Opatje selo: Prosvetno društvo »Kras«. 2004. str. 17–19. Pridobljeno dne 17.3.2021.
  21. Sonja Groznik (julij 2009). "Zgodovina prve pihalne godbe v Vrhpolju". Zgodovina. www.orkester-vrhpolje.si (spletna stran). Pihalni orkester Vrhpolje. Pridobljeno dne 24.3.2021.
  22. "Godba na pihala Vrhpolje". www.kamra.si. 14.12.2018. Pridobljeno dne 24.3.2021.
  23. Ivan Uršič (november 2010). "Ob 15. obletnici Pihalnega orkestra Komen". Kultura. www.komen.si. Komentar 5, št. 5. str. 33. Pridobljeno dne 24.3.2021.
  24. "Godba na pihala Goče". www.kamra.si. 14.12.2018. Pridobljeno dne 24.3.2021.
  25. Nives Ličen (1996). "Društva nekoč in danes z vidika skupnostnega izobraževanja". Skupnostno izobraževanje in lokalni razvoj. www.dlib.si. Andragoška spoznanja. 2 (3/1996): str. 45–52. COBISS 3247970. ISSN 1318-5160. Pridobljeno dne 11.4.2021.
  26. "Pihalni orkester Brda". Dirigenti. www.po-brda.si (spletna stran). Pridobljeno dne 17.3.2021.

Viri[uredi | uredi kodo]