Jim Jarmusch
| Jim Jarmusch | |
|---|---|
Jarmusch na beneškem filmskem festivalu 2025 | |
| Rojstvo | James Roberto Jarmusch 22. januar 1953[1][2][…] (73 let) Cuyahoga Falls[d] |
| Državljanstvo | |
| Poklic | filmski režiser, igralec, scenarist, filmski producent, pisatelj, filmski montažer, glasbenik, režiser |
| Leta aktivnosti | 1979–danes |
| Partner | Sara Driver |
James Robert »Jim« Jarmusch, ameriški filmski ustvarjalec in glasbenik, * 22. januar 1953, Cuyahoga Falls, Ohio, ZDA.
Velja za enega glavnih predstavnikov ameriškega neodvisnega filma. Je večkratni nagrajenec cannskega filmskega festivala (1984, 1989, 1993, 2005), s filmom Oče mati sestra brat pa je osvojil zlatega leva na beneškem filmskem festivalu 2025.
Kot glasbenik je sodeloval pri štirih albumih nizozemskega lutnjarja Jozefa van Wissema. V zgodnjih 80. letih je bil član no-wave skupine The Del-Byzanteens, danes pa skupaj s producentom Carterjem Loganom tvori avantgardni rockovski duo Sqürl.
Slog
[uredi | uredi kodo]Jarmuscha opredeljujejo kot minimalističnega ustvarjalca idiosinkratičnih filmov počasnega tempa.[3][4] Njegovi filmi se pogosto izogibajo tradicionalni pripovedni zgradbi, nimajo jasnega zapleta in razpleta ter se bolj osredotočajo na vzdušje in razvoj likov.[4][5][6] V intervjuju na začetku kariere je zatrdil, da je njegov cilj »občinstvu približati resnični čas«.[7]
Njegova zgodnja dela zaznamuje zamišljen ton z dolgimi nemi prizori in nepremičnimi kadri.[8] V treh filmih, ki so izšli oziroma začeli nastajati okoli zgodnjih 90. let – Vlak skrivnosti, Noč na Zemlji in Kava in cigarete – je eksperimentiral z vinjetno obliko. Kritik Sean P. Means je zapisal, da Jarmusch spaja »sloge in zvrsti filma z ostrim umom in temačnim humorjem«,[9] njegov slog pa opredeljuje tudi značilen brezizrazen komični ton.[10]
Protagonisti Jarmuschevih filmov so običajno samotni pustolovci.[11] Njegove moške like je kritičarka Jennie Yabroff opisala kot »trojne zgube, drobne tatove in nesposobne sleparje, vse /.../ nadvse všečne, če ne že očarljive«;[8] pisatelj Paul Auster pa kot »lakonične, zadržane, mračne momljače«.[12]
Čeprav so njegovi filmi pretežno postavljeni v ZDA, je Jarmusch zagovarjal misel, da gleda na Ameriko »skozi oči tujca« z namero stvaritve oblike svetovne kinematografije, ki spaja evropski in japonski film s hollywoodskim.[13] Številni njegovi filmi vsebujejo neameriške igralce in like ter neangleške dvogovore. Njegova filma iz poznih 90. let se ukvarjata z izkušnjami nasilja v različnih kulturah in s prisvajanji besedil med kulturami: ljubeznijo tavajočega ameriškega staroselca do Williama Blaka in privrženostjo črnskega plačanega morilca Hagakureju. Interakcija in zlivanje različnih kultur, poljubnost nacionalne identitete in nespoštovanje etnocentričnih, domoljubnih ali nacionalističnih čustev so ponavljajoče se teme v Jarmuschevih delih.[8][14]
Druga značilnost, očitna v Jarmuschevih delih, je njegovo navdušenje nad glasbo.[15][16] Glasbeniki se pogosto pojavljajo v glavnih vlogah – v več njegovih filmih so nastopili John Lurie, Tom Waits, Gary Farmer, Youki Kudoh, RZA in Iggy Pop, v Vlaku skrivnosti se pojavita Joe Strummer in Screamin' Jay Hawkins, v Kavi in cigaretah pa nastopajo GZA ter Jack in Meg White. Hawkinsova pesem »I Put a Spell on You« je v jedru zapleta filma Bolj čudno kot raj, Vlak skrivnosti pa je bil navdihnjen in ime dobil po pesmi, ki jo je populariziral Elvis Presley; o slednjem teče pogovor tudi v eni izmed vinjet filma Kava in cigarete.[15] Po besedah kritika Vincenta Canbyja »imajo Jarmuschevi filmi tempo in ritem bluesa in jazza, celo v uporabi – ali neuporabi – jezika. Njegovi filmi delujejo na čute podobno, kot deluje nekatera glasbaː neslišno, dokler ni prepozno, da bi si jo spravili iz glave.«[16]
Osebno življenje
[uredi | uredi kodo]O svojem osebnem življenju Jarmusch redko javno govori.[5][17] Živi razpet med New Yorkom in Catskillskimi gorami.[17][18] Kavo je prenehal piti leta 1986, istega leta, kot je bil posnet prvi del Kave in cigaret, še vedno pa kadi cigarete.[19] Od leta 1987 je vegetarijanec.[20]
Bil je med podpisniki javnega pisma, ki je obsodilo izraelski uboj palestinske novinarke Širin Abu Akle ter nasilje nad udeleženci njenega pogreba,[21] in poziva kolektiva Artists4Ceasefire k takojšnjemu premirju v Gazi.[22]
Je ustanovni član šaljivega tajnega društva »The Sons of Lee Marvin«.[23][24]
Filmografija
[uredi | uredi kodo]- Neskončne počitnice (Permanent Vacation, 1980)
- Bolj čudno kot raj (Stranger Than Paradise, 1984)
- Pod udarom zakona (Down by Law, 1986)
- Vlak skrivnosti (Mystery Train, 1989)
- Noč na Zemlji (Night on Earth, 1991)
- Mrtvec (Dead Man, 1995)
- Duh psa: na samurajevi poti (Ghost Dog: The Way of the Samurai, 1999)
- Kava in cigarete (Coffee and Cigarettes, 2003)
- Strti cvetovi (Broken Flowers, 2005)
- Meje razuma (The Limits of Control, 2009)
- Večna ljubimca (Only Lovers Left Alive, 2013)
- Paterson (2016)
- Mrtvi ne umirajo (The Dead Don't Die, 2019)
- Oče mati sestra brat (Father Mother Sister Brother, 2025)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Record #120820366 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Burr, Ty (10. marec 2000). »Ghost Dog: The Way of the Samurai«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2008. Pridobljeno 17. maja 2009.
... minimalist director who found fame with 1984's Stranger Than Paradise ...
- 1 2 »Director Jim Jarmusch delivers offbeat mob movie Ghost Dog«. The News Tribune. 21. april 2000.
Jim Jarmusch makes movies unlike anyone else's. They're unhurried. They're populated by the oddest characters. They do not proceed in straight lines. They're one of a kind.
- 1 2 Hattenstone, Simon (13. november 2004). »Interview: Simon Hattenstone meets Jim Jarmusch«. The Guardian. Pridobljeno 2. maja 2009.
- ↑ Travers, Peter (11. april 2001). »Night on Earth: Review«. Rolling Stone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2007. Pridobljeno 7. maja 2009.
- ↑ Robinson, Walter. »BOMB Magazine — Men Looking at Other Men by Lindzee Smith«. Bombsite.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2013. Pridobljeno 20. maja 2014.
- 1 2 3 Yabroff, Jennie. »Jim Jarmusch, Rock and Roll Director«. Addicted to Noise. 2 (6). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2002. Pridobljeno 27. septembra 2009.
- ↑ Means, Sean P. (21. april 2000). »A Samurai Warrior Haunts New Jersey in Ghost Dog«. The Salt Lake Tribune.
Jim Jarmusch has always applied the Cuisinart approach to moviemaking, blending film styles and genres with sharp wit and dark humor
- ↑ Tobias, Scott (8. maj 2009). »Jim Jarmusch«. The A.V. Club. The Onion. Pridobljeno 23. septembra 2009.
- ↑ Lim, Dennis (23. april 2009). »A Director Content to Wander On«. The New York Times. Pridobljeno 25. aprila 2009.
- ↑ Auster, Paul (7. september 2007). »Night on Earth: New York – Jim Jarmusch, Poet«. The Criterion Collection. Pridobljeno 10. maja 2009.
- ↑ Hertzberg, Ludvig. »Biography from Current Biography Yearbook 1990 (abridged)«. The Jim Jarmusch Resource Page. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2008. Pridobljeno 20. maja 2009.
- ↑ Klein, Joshua (15. marec 2000). »Jim Jarmusch«. The A.V. Club. Pridobljeno 5. maja 2009.
- 1 2 Crow, Jonathan. »Jim Jarmusch> Biography«. allmovie. All Media Guide. Pridobljeno 1. oktobra 2009.
- 1 2 Canby, Vincent (12. november 1989). »The Giddy Minimalism Of Jim Jarmusch«. The New York Times. Pridobljeno 27. aprila 2009.
- 1 2 Hertzberg, Ludvig (28. oktober 2008). »The Private Life of James R. Jarmusch«. Limited Control. Posterous.com. Pridobljeno 2. novembra 2009.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava) - ↑ Jarmusch, Jim (16. avgust 2005). »Fresh Air«. National Public Radio (Radijski intervju). Intervju z Terry Gross. WHYY. Pridobljeno 3. maja 2009.
- ↑ Torday, Daniel (1. junij 2005). »Q&A with Jim Jarmusch«. Esquire. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2013. Pridobljeno 19. maja 2009.
- ↑ »ScreenTimes: The Dead Don't die«. YouTube. 12. junij 2019.
- ↑ Roxborough, Scott (19. maj 2022). »Pedro Almodovar, Tilda Swinton, Mark Ruffalo Demand "Full Accountability" for Killing of Palestinian Journalist«. The Hollywood Reporter.
- ↑ »Artists4Ceasefire«. Artists4Ceasefire.
- ↑ Hirschberg, Lynn (31. julij 2005). »The Last of the Indies«. The New York Times. Pridobljeno 27. aprila 2009.
- ↑ Hertzberg, Ludvig (2001). Jim Jarmusch: Interviews. Jackson: University Press of Mississippi. str. 187. ISBN 1-57806-379-5. OCLC 46319700.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Jim Jarmusch na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb
- Jim Jarmusch – diskografija na Discogs