Jezero Mančar
| Jezero Mančar | |
|---|---|
 | |
  Jezero Mančar | |
| Lega | Jezero Mančar je 18 km od Sehvana na zahou Inda v okrožju Džamšoro. |
| Vrsta jezera | zajezitveno jezero |
| Del | Indove kotline |
| Glavni dotoki | kanal Aral Vah, kanal Danister, Nai Gaj |
| Glavni odtoki | Ind |
| Države porečja | Pakistan |
| Maks. dolžina | 23,5 km |
| Maks. širina | 12,08 km |
| Površina | 228 do 250 km² |
| Maks. globina | 5 m |
| Količina vode | 740.000.000 m³ |
| Gladina (n.m.) | 35 m} |
| Otoki | otoki in otočki |
Jezero Mančar (sindi منڇر ڍنڍ, urdujsko منچھر جھیل), napisano tudi Mančhar,[1] je največje naravno sladkovodno jezero v Pakistanu[2] in eno največjih v Južni Aziji.[3] Je zahodno od reke Ind, v okrožjih Džamšoro in Dadu v Sindu, 18 kilometrov stran od Sehvana.[4] Jezero Mančar zbira vodo iz številnih majhnih potokov v gorovju Kirthar in se nato izliva v reko Ind.[5] Površina jezera niha glede na letne čase, od komaj 36 km² do celo 500 km² med monsunskim deževjem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Obrežje jezera in njegova bližina so dom starodavnih arheoloških najdišč Ghazi Šah, Vahi Pandhi in Ali Murad Mound.[6] Mesta Lal Čatto, Mašak Lohri in Lakhijo, ki so ob bregu jezera Mančar, so najstarejša mesta, ki izvirajo iz harapske kulture.[7]
Jezero je nastalo, ko je krak reke Ind pritekel iz Kašmirja. Leta 1921 je bil povezan z jezerom Hamal prek glavnega odtoka doline Nara. Leta 1958 je jezero zaradi suše popolnoma izhlapelo.[8] Med 10. avgustom in 23. avgustom 2009 je bilo preko reke Ind v jezero vneseno 20 m³/s) vode. V poplavah v Pakistanu leta 2010 se je jezero zaradi velikega dotoka vode razlilo.[9]
Med poplavami v Pakistanu leta 2022 se je ponovno razlilo . Inženirji so prebili jezero, da bi pomagali pri njegovem izsuševanju, da bi zaščitili mesto Sehvan in mesto Bhan Sjedabad, za ceno poplave številnih vasi, v katerih živi 150.000 ljudi. Uradniki so upali, da bo ta zvijača zaščitila do 500.000 ljudi pred poplavami.[10]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Jezero Mančar je neposredno južno od jezera Hamal, povezuje pa ga glavni odtok doline Nara, zgrajen leta 1921. Površina jezera Mančar niha glede na letne čase – od komaj 200 km² do kar 500 km² med monsunskim deževjem. Povprečna globina je le 2,5 do 3,75 metra. Je 6 metrov nižje od struge Inda in včasih zajame poplavno vodo iz reke, medtem ko pozimi, ko je reka nizka, voda teče iz jezera v Ind. Pretok sladke vode iz kanalov znaša 1,54 MAF, padavine na tem območju pa v povprečju le 11 cm letno.
Južni konec jezera je ob vznožju hribovja Laki, kraka gorovja Kirthar, in voda teče v Ind preko Aralskega in Danisterskega kanala.
Degradacija okolja
[uredi | uredi kodo]Jezero podpira na tisoče ribičev, ki so odvisni od sladkovodnih rib v jezeru.[11] Jezero je od izgradnje glavnega odtoka doline Nara leta 1921 podvrženo okoljski degradaciji zaradi dotoka odplak. Posledično se je kakovost vode v jezeru poslabšala.[12]
Preusmeritev vode iz Inda in zmanjšan nevihtni odtok iz gorovja Kirthar sta prispevala k zmanjšanju zalog sladke vode, zaradi česar je voda postala slana in pomorila ribe. Istočasno slana drenažna voda s kmetijskih polj Beludžistana in okoliških območij teče v jezero Mančar. Jezero je bilo postajališče na preletu reke Ind za sibirske ptice selivke, vendar je število padlo s 25.000 ptic, preštetih leta 1988, na 2800 ptic, preštetih leta 2002, ker jezero ne zagotavlja več glavne hrane ptic, jezerskih rib. Namesto ptic je v jezeru zdaj slanovodni trst.
Jezero je zagotavljalo tudi velike količine vode za namakanje, vendar se je tudi to zmanjšalo in povzročilo veliko zmanjšanje površine, ki jo namaka jezero. Zgrajen je iztočni odvod desnega brega, da bi jezero zaščitili pred onesnaženjem zaradi dotoka odplak.[13] Izgradnja jezu Nai Gaj gorvodno od jezera bo povzročila izpust sladke vode v jezero skozi vse leto, namesto sezonsko, kar bi moralo izboljšati jezerske vode.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Jezero Mančar naseljuje pleme Mohana, ki ga včasih imenujejo 'ljudje s čolnov'.[14] Jezero podpira na tisoče ribičev, ki so odvisni od sladkovodnih rib v jezeru.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Manchhar Lake Pakistan«. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 19. junija 2021. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ »Indus River and Manchhar Lake«. earthobservatory.nasa.gov. 10. september 2010. Arhivirano iz spletišča dne 23. oktobra 2020. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ »NaiGaj Dam inevitable for revival of Manchar Lake«. Daily Times. 28. avgust 2019. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2019. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ »Manchar Lake«. Discover Pakistan. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ »Manchar Lake«. Pakistantoursguide.com. Arhivirano iz spletišča dne 22. julija 2018. Pridobljeno 23. julija 2018.
- ↑ Ahmed, Mukhtar (25. oktober 2014). Ancient Pakistan - an Archaeological History: Volume III: Harappan Civilization - the Material Culture. Amazon. ISBN 9781495966439. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2022. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
- ↑ Shendge, Malati J. (Junij 2003). The Civilized Demons: The Harappans in Rigveda. Abhinav Publications. ISBN 9788170170648. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2022. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
- ↑ Zehra, Syeda Mahe (Maj 2010). Time series models of the electrical conductivity measured at the Manchar Lake in Pakistan (diplomska naloga). Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2022. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ »Six weeks on, south Pakistan faces new flood threat«. Reuters. 13. september 2010. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2022. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ »Pakistan's hope as lake fills: Flood villages to save a city«. AP NEWS (v angleščini). 4. september 2022. Pridobljeno 7. septembra 2022.
- ↑ »Rebuilding life on Manchar Lake in Pakistan«. Caritas. 26. julij 2011. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2022. Pridobljeno 20. aprila 2020.
- ↑ Mastoi, Ghulam Murtaza; Shah, Syed Ghulam Sarwar; Khuhawar, Mohammad Yar (Junij 2008). »Assessment of water quality of Manchar Lake in Sindh (Pakistan)«. Environmental Monitoring and Assessment (v angleščini). 141 (1–3): 287–296. doi:10.1007/s10661-007-9895-8. ISSN 0167-6369. PMID 17929187. S2CID 34971063. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2022. Pridobljeno 14. novembra 2020.
- ↑ »PC-I for Right Bank Outfall Drain rejected«.
- ↑ »PROJECT APPRAISAL DOCUMENT ON A PROPOSED CREDIT IN THE AMOUNT OF 100.1 SDR MILLION (US$150.2 MILLION EQUIVALENT) TO THE ISLAMIC REPUBLIC OF PAKISTAN FOR A SINDH WATER SECTOR IMPROVEMENT PHASE-I PROJECT« (PDF). World Bank. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 20. aprila 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Zofeen Ebrahim. »Life on Lake Turns from Sweet to Bitter«. Asia Water Wire. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2010. Pridobljeno 14. junija 2009.
