Jezero (krater)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jezero
Krater z okoliškim ozemljem (USGS)
Krater z okoliškim ozemljem (USGS)
PlanetMars
Koordinate18°25′N 77°41′E / 18.41°S 77.69°V / 18.41; 77.69
Premer49,0 km
Poimenovan poJezero, Bosna in Hercegovina

Jezero je udarni krater na Marsu, ki se nahaja v kvadrantu Syrtis Major na koordinatah 18°25′N 77°41′E / 18.41°S 77.69°V / 18.41; 77.69[1] Njegov premer je približno 49 km, za astronome pa je zanimiv zato, ker vsebuje glinaste usedline, odložene v obliki pahljačaste rečne delte.[2] Poimenovan je bil po enem od krajev s tem imenom v Bosni in Hercegovini.[3]

Geologija[uredi | uredi kodo]

Prvi visokoločljivostni posnetek površja kraterja, ki ga je poslalo robotsko vozilo Perseverance

Na podlagi podatkov, ki jih je poslala sonda odprave Mars Express, so v kraterju in okolici zaznali glinene minerale.[4][5][6] Kasneje so to potrdili tudi podatki s sonde Mars Reconnaissance Orbiter.[7] Ilovica nastaja v prisotnosti vode, zato sklepajo, da je bila nekoč na tem območju stalna voda.[1] Poleg tega je slikanje površja razkrilo mrežo šestkotnikov, tak vzorec pa nastane, ko se glina izsuši.[8] Glede na pričakovano globino kraterja take velikosti so v njem naloženi sedimenti v globini enega kilometra. Glede na obseg sedimentacije in velikost delte nadalje sklepajo, da je bila voda prisotna v obdobju enega do deset milijonov let.[9]

Zaradi teh značilnosti kraterju posveča veliko pozornosti NASA pri načrtovanju vesoljskih odprav, saj bi lahko bili pogoji, ki so nekoč vladali na tem območju, primerni za razvoj življenja na Marsu. Kot možno mesto za pristanek je bil omenjen že med načrtovanjem odprave Mars Science Laboratory (izstreljen 2011), leta 2018 pa ga je agencija izbrala kot cilj za novo robotsko odpravo, Mars 2020. Ta odprava naj bi z Marsa prinesla vzorce kamnin.[10][11]

18. februarja 2021 je v Jezeru uspešno pristalo robotsko vozilo Perseverance (Vztrajnost), ki bo po načrtu vsaj eno marsovsko leto preučevalo površje.[12]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Wray, James (6. junij 2008). »Channel into Jezero Crater Delta«. NASA. Pridobljeno 6. junija 2015.
  2. Muir, Hazel (2. november 2007). »Prime landing sites chosen for biggest Martian rover«. New Scientist Space. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2007. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  3. »Jezero«. Gazetteer of Planetary Nomenclature. Mednarodna astronomska zveza. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  4. Bibring, J. s sod. (2006). »Global mineralogical and aqueous Mars history derived from OMEGA/Mars Express data«. Science. Zv. 312. str. 400–404.
  5. Mangold, N. s sod. (2007). »Mineralogy of the Nili Fossae region with OMEGA/Mars Express data: 2. Aqueous alteration of the crust«. Journal of Geophysical Research. Zv. 112, št. E08S04. doi:10.1029/2006JE002835.
  6. Poulet, F. s sod. (2005). »Phyllosilicates on Mars and implications for early martian climate«. Nature. Zv. 438. str. 623–627. doi:10.1038/nature04274.
  7. Murchie, S. s sod. (2009). »A synthesis of Martian aqueous mineralogy after 1 Mars year of observations from the Mars Reconnaissance Orbiter«. Journal of Geophysical Research. Zv. 114, št. E2. doi:10.1029/2009JE003342.
  8. El Maarry, M.R. s sod. (2010). »Crater floor polygons: Desiccation patterns of ancient lakes on Mars?«. Journal of Geophysical Research: Planets. Zv. 115, št. E10006. doi:10.1029/2010JE003609.
  9. Schon, Samuel C.; Head, James W.; Fassett, Caleb I. (2012). »An overfilled lacustrine system and progradational delta in Jezero crater, Mars: Implications for Noachian climate«. Planetary and Space Science. Zv. 67, št. 1. str. 28–45. doi:10.1016/j.pss.2012.02.003.
  10. Fassett, Caleb s sod.. "Jezero Crater Lake: Phyllosilicate-bearing sediments from a Noachian valley network as a potential MSL landing site". Marsoweb (NASA). http://marsoweb.nas.nasa.gov/landingsites/msl/workshops/2nd_workshop/talks/Fassett_Nili.pdf. 
  11. Wall, Mike (19. november 2018). »Three sites where NASA might retrieve its first Mars rock«. Space.com. Pridobljeno 26. novembra 2018.
  12. Senica, Saša (18. februar 2021). »Rover Perseverance je pristal na Marsu«. Delo. Pridobljeno 20. februarja 2021.