Jerko Gržinčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jerko Gržinčič
Rojstvo29. avgust 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Klana
Smrt4. marec 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (79 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicskladatelj, fizik, matematik, zborovodja, duhovnik, redovnik

Jerko Gržinčič, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, salezijanec, fizik, matematik, glasbenik, zborovodja in skladatelj, * 29. avgust 1905, Klana, Hrvaška (takrat Avstro-Ogrska), † 4. marec 1985, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nižjo gimnazijo v Ljubljani, višjo pa v Krakovu na Poljskem, kjer je leta 1924 tudi maturiral. Bogoslovje je študiral v Torinu in bil leta 1931 na Rakovniku posvečen v mašnika. Nato je osem let deloval kot salezijanski duhovnik na Radni pri Sevnici in Ljubljani. Na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani je študiral kompozicijo in pri prof. Slavku Ostercu z odliko diplomiral. Leta 1939 je odšel v Zagreb in na zagrebški univerzi diplomiral iz fizike in matematike. Kot vzgojitelj in profesor je deloval v Ljubljani in kasneje v Zagrebu. Po vojni je bil prof. fizike, matematike, tujih jezikov in glasbe v Zagrebu, Varaždinu in Rovinju. Povsod, kjer je služboval, je vodil pevske zbore ter prirejal koncerte in operete. Leta 1968 je za pet let odšel k svojemu sošolcu iz Torina, škofu Guarendiu v Ekvador, se leta 1973 vrnil v Rovinj in 1982 kot upokojenec naselil v Črnučah.[1]

Napisal je številne božične, Marijine, evharistične in priložnostne skladbe. Med njegovimi glasbenimi deli so izšle tudi naslednje zbirke: Jezuščku, tri božične pesmi (1936), opereta Miklavž prihaja (1937), Kristusu kralju, pet pesmi za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1939. Stanko Premrl je o kongresu poročal, da je med mašo, ki jo je daroval papežev delegat, pelo na bežigrajskem stadionu pod vodstvom Jerka Gržinčiča, Antona Dolinarja in Matije Tomca okoli 30.000 mladih pevcev.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.