Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka
) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax = 0.
Jedro matrike z n stolpci je linearni podprostor n razsežnega evklidskega prostora [1]
Razsežnost ničelnega prostora se imenuje ničelnost (tudi defekt) matrike A.
Jedro matrike m × n matrike A je množica
[2]
kjer 0 pomeni ničelni vektor z m komponentami. Matrična enačba Ax = 0 je enakovredna homogenemu sistemu linearnih enačb:

Iz tega gledišča je ničelni prostor A enak rešitvi homogenega sistema.
Obravnavajmo matriko

Ničelni prostor matrike sestavljajo vsi vektorji (x, y, z) ∈ R3 za katere velja

To lahko pišemo kot homogen sistem linearnih enačb, ki vključujejo x, y in z:

To lahko pišemo v matrični obliki:
![{\displaystyle \left[{\begin{array}{ccc|c}2&3&5&0\\-4&2&3&0\end{array}}\right].}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/5714ae9767da1d68a8826f59d3f1df192764c1a7)
Z uporabo Gaussove eliminacijske metode dobimo:
![{\displaystyle \left[{\begin{array}{ccc|c}1&0&1/16&0\\0&1&13/8&0\end{array}}\right].}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/3dd8ba9c851e7adfab7845d89e0f4620e56be52d)
Ponovno pisanje nam da:

Sedaj lahko pišemo za ničelni prostor (rešitev za Ax = 0) izraženo v vrednosti za c, kjer je c skalar:

Ker pa je c spremenljivka, lahko to poenostavimo v

Ničelni prostor za A je množica rešitev teh enačb (v tem primeru je to premica skozi izhodišče v R3).
Ničelni prostor za m × n matrike je podprostor za Rn. Ta množica Null(A) ima naslednje lastnosti:
- Null(A) vedno vključuje ničelni vektor.
- Če je x ∈ Null(A) in y ∈ Null(A), potem velja x + y ∈ Null(A).
- Če je x ∈ Null(A) in je c skalar, potem je tudi c x ∈ Null(A).
Na ničelni prostor matrike ne vplivajo elementarne vrstične operacije. To omogoča možnost uporabe zmanjšanja vrstic, da bi našli bazo za ničelni prostor:
- Vhod m × n matrika A.
- Izhod baza ničelnega prostora A
- Uporaba elementarnih vrstičnih operacij A v reduciranih vrstična ešelonska oblika.
- Interpretacija reducirane vrstične ešelonske oblike kot homogenega linearnega sistema, ki določa katera od spremenljivk x1, x2, ..., xn so proste spremenljivke. Napišemo enačbe za odvisne spremenljivke v odvisnosti od prostih spremenljivk.
- za vsako prosto spremenljivko xi, izberemo vektor v ničelnem prostoru za katerega je xi = 1 in ostale proste spremenljivke so nič. Nastala skupina vektorjev je baza za ničelni prostor v A.
Na primer, predpostavimo, da ima reducirani vrstični ešelon obliko za A
![{\displaystyle \left[{\begin{alignedat}{6}1&&0&&-3&&0&&2&&-8\\0&&1&&5&&0&&-1&&4\\0&&0&&0&&1&&7&&-9\\0&&\;\;\;\;\;0&&\;\;\;\;\;0&&\;\;\;\;\;0&&\;\;\;\;\;0&&\;\;\;\;\;0\end{alignedat}}\,\right]{\text{.}}}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/e15cb8fd313b02c7489cfac4a85124a92cf6620e)
V tem primeru ima rešitev homogenega sistema v parametrični obliki z x3, x5 in x6 kot prostimi spremenljivkami so

To lahko zapišemo kot

Torej so trije vektorji
![{\displaystyle \left[\!\!{\begin{array}{r}3\\-5\\1\\0\\0\\0\end{array}}\right],\;\left[\!\!{\begin{array}{r}-2\\1\\\mathbf {0} \\-7\\\mathbf {1} \\\mathbf {0} \end{array}}\right],\;\left[\!\!{\begin{array}{r}8\\-4\\\mathbf {0} \\9\\\mathbf {0} \\\mathbf {1} \end{array}}\right]}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/1dcd1598136d5dd7f45e53928b2f3ce23ff8feab)
baza ničelnega prostora za A.
Ničelni prostor ima prav tako svojo vlogo pri rešitvah nehomogenega sistema linearnih enačb:

Če sta u in v dve možni rešitvi zgornje enačbe, potem velja

To pa pomeni, da razlika dveh rešitev enačbe Ax = b leži v ničelnem prostoru matrike A.
Iz tega sledi, da se vsaka rešitev enačbe Ax = b lahko izrazi kot vsota fiksnih rešitev poljubnih elementov iz ničelnega prostora. To pomeni, da za množico rešitev enačbe Ax = b velja

kjer je v poljuben fiksni vektor, ki zadošča pogoju Av = b. Geometrijsko je to pomeni, da je množica rešitev enačbe Ax = b preslikava ničelnega prostora za A z vektorjem v.
- ↑ Linearna algebra, kot se obravnava tukaj, je zelo dobro osnovana matematična panoga, za katero je zelo veliko virov. Skoraj vse iz tega članka se najde v Lay 2005, Meyer 2001 in Strang 2005.
- ↑
Te enačbe uporabljajo notacijo množice.