Jeannette Ipavec Čampa
| Jeannette Ipavec Čampa | |
|---|---|
| Rojstvo | Marija Ana Ivana Ipavec 5. maj 1817 Šentjur |
| Smrt | 30. april 1911 (93 let) Šentjur |
| Poklic | pesnica, zborovodkinja, posestnik |
| Otroci | Marija Čampa Amalija Čampa Fani Čampa |
| Starši | Franc Ipavec (oče) |
| Sorodniki | Jurij Ipavec (ded) Alojz Ipavec (brat) Benjamin Ipavec (brat) Gustav Ipavec (brat) Josip Ipavec (nečak) |
Marija Ana Ivana Ipavec, znana tudi kot Jeannette Ipavec Čampa in Ivanka Ipavska, je bila slovenska posestnica in pesnica, * 5. maj 1817, Šentjur, † 30. april 1911, Šentjur. Bila je ena prvih meščanskih slovenskih pesnic.[1][2] Sodelovala je pri ustanovitvi prvega avstrijskega damskega kvarteta, znanega tudi kot graški damski kvartet, v katerem so pele tudi tri od njenih hčera.[1][2]
Otroštvo
[uredi | uredi kodo]Rojena je bila kot drugi otrok v slovenski družini 5. maja 1817 v Šentjurju.[3][4] Njen oče je bil slovenski zdravnik Franc Ipavec (1776–1858) iz Gradaca, njena mati pa avstrijska pianistka in harfistka Katarina Schweighofer (1794–1865) iz obubožane dunajske plemiške rodbine, ki je med moževimi operacijami paciente pomirjala z igranjem na klavir.[3] Imela je štiri sestre in štiri brate, od katerih so dve sestri in en brat umrli v otroštvu.[1][3][2] Med preživelimi so bili skladatelji in zdravniki Alojz Ipavec, Benjamin Ipavec in Gustav Ipavec.[3] Lokalna elita se je pogosto zbirala v njihovi hiši na glasbenih recitalih njene matere.[2] Po materi je podedovala glasbeni talent ter z njo pogosto muzicirala.[3] Izobraževala se je v Gradcu. Tam so jo sošolke klicale die Schwester der Schneeglockchen (Zvončkova sestra) po valčku Schneeglöckchenwalzer njenega brata Alojza, ki je bil v takrat zelo priljubljen in razširjen.[5] Govorila je šest jezikov; poleg slovenščine tudi francoščino, hrvaščino, madžarščino, latinščino in nemščino.[1] Zaradi svoje velike galofilije je bila znana kot Jeannette.[1]
Delo
[uredi | uredi kodo]Ukvarjala se je tudi s pesnenjem. Njene pesmi so predvsem rodoljubne.[1] Nekatere njene pesmi sta uglasbila njen brat Benjamin ter skladatelj Anton Hribar. Leta 1845 se je poročila s pravnikom Alojzom Čampo (1817–1887) iz Celja.[6][3][a] Imela sta štiri hčere, med katerimi sta bili koncertni pevki Marija Čampa (1847–1916) in Amalija Čampa (1848–1917), ter koncertna pevka in glasbena pedagoginja Fani Čampa (1853–1927), in dva sinova, od katerih je en umrl v otroštvu, drugi pa dvajsetlen.[7][1][8][9] Hčere je poučevala glasbo in petje. Bila je podporna članica Glasbene matice.[2] Leta 1958, ko je z družino stanovala v Budimu na Madžarskem, je hudo zbolela, zato se je k njim za nekaj mesecev preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.[1] Okoli leta 1860 je podedovala družinsko posest z domačo hišo, znano tudi kot Ipavčevo hišo, kamor je začela z družino vedno pogosteje prihajati, in kamor se je z družino po moževi upokojitvi dokončno preselila.[1][2] Že ko so bile njene hčerke majhne, je iz njih sestavila pevski kvartet. Leta 1876 so njene hčere Marija, Amalija in Fani skupaj z še enim dekletom ustanovile kvartet, ki je bil najprej znan kot graški damski kvartet, kasneje pa kot prvi avstrijski damski kvartet.[1] Jeannette je kvartet spremljala na koncertnih turnejah po Evropi.[7][1]
Poznejše življenje in smrt
[uredi | uredi kodo]V starosti se je upokojila ter se vrnila na svojo posest. Kot vodja kvarteta jo je nadomestila hčer Fani. Na njen dom so na obisk k njenim hčeram prihajali mnogi pomembni gostje, med drugimi skladatelji Johannes Brahms, Wilhelm Kienzl in Oskar Nedbal.[2][10] Ko sta se njeni hčeri Marija in Amalija okoli leta 1908 upokojili, sta se preselili k njej in zanjo skrbeli do njene smrti.[1] Še v visoki starosti je bila duševno čila in je veliko brala.[5] Umrla je za oslabelostjo srca 30. aprila 1911 dopoldne v Šentjurju.[11] Pokopana je bila na Šentjurskem pokopališču, v grobu, kjer so bili pred njo pokopani tudi njeni starši in njen mož.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Grdina, Igor (2021). Slovenski Mozart. Beletrina. COBISS 43195395. ISBN 978-961-284-780-7.
- 1 2 3 4 5 6 7 Grdina, Igor, ur. (2011). Med domom in svetom. ISBN 9789612543594.
- 1 2 3 4 5 6 Grdina, Igor (1997). »Ipavci«. Zgodovinski časopis. Vol. 3. str. 323–374.
- ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 03867 | 248 Šentjur pri Celju | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Maribor. 1806–1836. Pridobljeno 12. marca 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - 1 2 Barle, Janko (1909). »Ipavci«. Dom in svet. Katoliško tiskovno društvo.
- ↑ »Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03889 | 248 Šentjur pri Celju | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Maribor. 1836–1861. Pridobljeno 14. marca 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - 1 2 Dokumentation, Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische (2003). »Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)«. ISBN 978-3-7001-3213-4 (v nemščini). Pridobljeno 23. decembra 2025.
- ↑ Kos, Rada. »Družina Ipavec«. Prostočasnik. Pridobljeno 12. marca 2026.
- 1 2 »Šentjur - Cimitero - #11993090 (Jeannette Ipavitz )«. Geneanet (v nemščini). Pridobljeno 17. marca 2026.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. Vol. 13. Mladinska knjiga. 1987. str. 25. COBISS 17411. ISBN 86-11-15364-2.
- ↑ »Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 | 248 Šentjur pri Celju | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Maribor. 1890–1919. Pridobljeno 17. februarja 2026.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Znan tudi kot Alois Tschampa.
