Jean-Pierre Wimille
| Jean-Pierre Wimille | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 26. februar 1908[1][2] 16. pariško okrožje[d][3] |
| Smrt | 28. januar 1949[1][2] (40 let) Buenos Aires |
| Narodnost |  Francoz |
| Dirke za Veliko nagrado[4] | |
| Leta aktivnosti | 1930 - 1949 |
| Dirke | 95 |
| Moštva | Automobiles Ettore Bugatti, Equipe Gordini, Alfa Romeo SpA, Alfa Corse, Ecurie Naphtra Course |
| Zmage | 24 |
| Stopničke | 41 |
| Pole pozicije | 13 |
| Najhitrejši krogi | 13 |
| Prva dirka | Velika nagrada Francije 1930 |
| Prva zmaga | Velika nagrada Orana 1932 |
| Zadnja zmaga | Velika nagrada Monze 1948 |
| Zadnja dirka | VN Gen. Juana Peróna 1949 |
Jean-Pierre Wimille, francoski dirkač, * 26. februar 1908, Pariz, Francija, † 28. januar 1949, Buenos Aires, Brazilija.
Jean-Pierre Wimille je pokojni francoski dirkač, ki je zmagal na več kot petindvajsetih pomembnejših dirkah za Veliko nagrado, dvakrat tudi na dirki 24 ur Le Mansa. Po drugi svetovni vojni je zaradi izgubljenih let sodeloval na veliko dirkah, tudi manjših. v sezoni 1949 se je na treningu pred Veliko nagrado Generala Juana Peróna smrtno ponesrečil.
Kariera[uredi | uredi kodo]
Jean-Pierre Wimille se je rodil 26. februarja 1908 v Parizu. Njegov oče, novinar časnika Petit Parisien za motošport, ga je navdušil za dirkanje. Na dirkah za Veliko nagrado je prvič sodeloval v sezoni 1930, ko je nastopil na dirki za Veliko nagrado Francije, kjer pa je zaradi mehanske okvare dirkalnika odstopil. Prvo zmago je dosegel v sezoni 1932, ko je zmagal na dirki za Veliko nagrado Orana, kasneje v sezoni pa še na dirki za Veliko nagrado Lorraina. Zaradi ne ravno konkurenčnega dirkalnika Bugatti na dirkah, kjer so dominirali dirkači nemških moštev Mercedes-Benz in Auto Union, poleg zmage na zadnji dirki sezone 1934 za Veliko nagrado Alžirije ni dosegel večjih uspehov na dirkah za Veliko nagrado. Je bil pa zato uspešnejši na dirkah športnih dirkalnikov. Skupaj z rojakom Raymondom Sommerjem je dobil dirko za Veliko nagrado Francije, ki je v sezoni 1936 potekala pod pravili športnih dirkalnikov, v letih 1937 z Robertom Benoistom in 1939 s Pierrom Veyronom pa še na prestižni dirki za 24 ur Le Mansa. V sezoni 1936 je sicer zmagal še na treh manjših dirkah Grand Prix de la Marne, Velika nagrada Deauvilla in Grand Prix du Comminges, toda to ni bilo tisto, kar si je Wimille zares želel. V naslednji sezoni 1937 je zmagal na dirkah Grand Prix de Pau, Grand Prix de Böne in Grand Prix de la Marne, v sezoni 1939 pa na dirkah Velika nagrada Pariza in Velika nagrada Luksemburga.
Druga svetovna vojna mu je prekinila dirkaško kariero, med vojno se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju, po koncu vojne pa je nadaljeval z dirkaško kariero z zmago na prvi dirki Paris Cup v sezoni 1945, ko se vojna še uradno ni končala. Zaradi poznega prihoda na dirko se ni mogel udeležiti prostih treningov in je moral štartati s povsem zadnjega štartnega mesta. Toda to ni ustavilo Wimilla, ki se je prebil celo do zmage. Takrat je imel že status dirkaškega zveznika med Francozi, oboževal pa ga je celo sam Juan Manuel Fangio, ki je takrat šele začenjal kariero. V sezoni 1946 je dobil dirke Velika nagrada Pariza, Grand Prix de Roussillon in Velika nagrada Bourgogne 1946, v sezoni 1947 pa je poleg ubranitve zmage na dirki Paris Cup, zmagal še na dveh dirkah najvišjega ranga Grandes Épreuves za Veliko nagrado Švice in Veliko nagrado Belgije. Tudi v sezoni 1948 je dobil dve dirki najvišjega ranga Grandes Épreuves za Veliko nagrado Francije in Veliko nagrado Italije. Ob tem pa še manjši dirki Velika nagrada Rosaria in Velika nagrada Monze, ki je bila njegova zadnja zmaga, kajti na prostem treningu pred dirko za Veliko nagrado Generala Juana Peróna v naslednji sezoni 1949 se je smrtno ponesrečil. Obstaja dve razlagi za vzrok nesreče, po prvi ga je zaslepilo sonce, po drugi pa se je umikal gledalcem, ki so tekli čez progo.
Pomembnejše zmage[uredi | uredi kodo]
Popolni rezultati Evropskega avtomobilističnega prvenstva[uredi | uredi kodo]
(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj)
| Leto | Moštvo | Tovarna | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | Prv | Točke |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1931 | Usines Bugatti | Bugatti | ITA 4 |
FRA Ret |
BEL 7 |
9= | 14 | ||
| 1932 | Privatnik | Alfa Romeo | ITA |
FRA Ret |
NEM |
16= | 21 | ||
| 1935 | Bugatti | Bugatti | BEL Ret |
NEM |
ŠVI |
ITA Ret |
ŠPA 4 |
16 | 33 |
| 1936 | Bugatti | Bugatti | MON 6 |
NEM Ret |
ŠVI Ret |
ITA |
14= | 26 | |
| 1938 | Bugatti | Bugatti | FRA Ret |
NEM |
ŠVI 7 |
ITA Ret |
11 | 25 |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1996.
- ↑ 2,0 2,1 Roglo — 1997.
- ↑ Archives de Paris
- ↑ Statistika kariere (dirke, zmage, najboljši štartni položaji, najhitrejši krogi, podrobnejši rezultati, podrobnejša statistika) na Racing Database (angleško)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Jean-Pierre Wimille na spletišču Racing-Reference.info (angleščina)
- Jean-Pierre Wimille na spletišču DriverDB.com (angleščina)
- Jean-Pierre Wimille na spletišču eWRC-results.com (angleščina)
| Športni dosežki | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Johnny Hindmarsh Luis Fontés |
Zmagovalec 24 ur Le Mansa 1937 sotekmovalec: Robert Benoist |
Naslednik: Eugène Chaboud Jean Trémoulet |
| Predhodnik: Eugène Chaboud Jean Trémoulet |
Zmagovalec 24 ur Le Mansa 1939 sotekmovalec: Pierre Veyron |
Naslednik: Luigi Chinetti Peter Mitchell-Thomson |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
