Pojdi na vsebino

Jazid III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jazid III.
يزيد بن الوليد
Dirham Jazida III.
12. kalif Omajadskega kalifata
Vladanje17. april 744 – 4. oktober 744
PredhodnikAl-Valid II.
NaslednikIbrahim ibn al-Valid
Rojstvo701({{padleft:701|4|0}})
Damask, Bilad al-Šam, Omajadski kalifat
Smrt4. oktober 744 (star 43 let)
Damask, Omajadski kalifat
Imena
Jazid ibn al-Valid ibn Abd al-Malik
RodbinaMarvanidi
Vladarska rodbinaOmajadi
OčeAl-Valid I.
MatiŠah-i Afrid bint Peroz
Religijaislam
Poklicpolitik, guverner, kalif

Jazid ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko يزيد بن الوليد بن عبد الملك, romanizirano Jazīd ibn al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik), splošno znan kot Jazid III., je bil dvanajsti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti nekaj mesecev pozneje, * 701, † 3./4. oktober 744.

Rojstvo in ozadje

[uredi | uredi kodo]

Jazid je bil član vplivne Omajadske dinastije. Njegovega očeta al-Valida I. je preživelo več sinov: al-Jakubi jih omenja šestnajst, [1], zgodovinar al-Tabari (umrl 923) pa kar devetnajst.[2] Jazid III. je bil vnuk velikega omajadskega kalifa Abd al-Malika, njegova stara mati pa je bila Valada bint al-Abas ibn al-Džaz al-Absija.

Jazid je bil sin perzijske princese, ki je bila dana za konkubino kalifu al-Validu.[3] Njegova mati je bila Šah-i Afrid, hčerka sasanidskega kralja Peroza III. Tabari opisuje Jazida kot visokega in čednega moža.

Al-Validov padec

[uredi | uredi kodo]

Med vladavino bratranca al-Valida II. je Jazid spregovoril proti al-Validovi 'nemoralnosti', ki je vključevala diskriminacijo Jemencev in nearabskih muslimanov s strani Arabcev iz klana Banu Kajs. Jazid je s tem dobil podporo naerabskih muslimanov,[4] odšel v Damask in z državnim udarom odstavil ač-Valida, čemur je sledilo poplačilo podpornikov iz državne zakladnice.[5] Al-Valida so obglavili in njegovo glavo nasadili na sulico in z njo paradirati po Damasku. Al-Validova sinova Utmana in Hakama,[6] ki ju je oče določil za svoja dediča, so aretirali.[7]

Pristop na prestol

[uredi | uredi kodo]
Napis na funtni uteži, vtisnjen na zgornji strani v oglati pisavi, znani kot kufik, omenja Jazida III.[8]

Ob pristopu na prestol je Jazid pojasnil, da se je uprl v imenu Alahove knjige in sunne njegovega preroka ter da to pomeni zagotoviti, da močni ne bodo ropali šibkih. Obljubil je, da se ne bo ukvarjal z gradbenimi deli, da ne bo zapravljal denarja za žene in otroke, da ne bo brez razloga prenašal denarja iz ene province v drugo, da ne bo predolgo zadrževal vojakov na bojišču in ne bo preobremenil nemuslimanskih podložnikov. Namesto tega se bo izogibal diskriminaciji in bo pravočasno poravnaval račune. Obljubil je svoj odstop, če ne bo dosegel teh ciljev, in se načeloma držal zakonov kalifata.[9]

Tabari omenja Jazidov vzdevek 'Zmanjševalec' (Naqis), ki ga je dobil, ker je za 10 % zmanjšal vojaške rente,[10] medtem ko je njegov predhodnik obljubil, da jih bo povečal. Po islamskem ljudskem izročilu, zapisanem v apokaliptičnem slogu, je Jazid sam hodil na tržnico.[11]

Mesto Homs je zavrnilo zvestobo Jazidu. Proti njemu je bilo tudi več disidentskih gibanj.[12] Bratranec Marvan ibn Mohamed ibn Marvan, guverner Armenije, ki je sprva podpiral Valida in se po njegovi smrti nameraval maščevati,[13] se je nazadnje pridružil Jazidu.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Jazid je za guvernerja Iraka imenoval Mansurja ibn Džumhurja, ki je nadomestil Jusufa ibn Umarja. Slednjega je nato zaprl in kasneje ubil sin Halida ibn Abdalaha al-Kasrija. Mansur je poskušal odstaviti guvernerja Horasana Nasrja ibn Sajarja, vendar mu to ni uspelo.

Jazid je vladal Omajadskemu kalifatu od aprila 744 do 4. oktobra 744. Za svojega naslednika imenoval svojega brata Ibrahima. Jazid je zbolel za možganskim tumorjem[14] in 3. ali 4. oktobra 744 umrl. Nasledil ga je Ibrahim.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Biesterfeldt & Günther 2018, str. 1001–1002.
  2. Hinds 1990, str. 219.
  3. Philip Khuri Hitti. History Of Syria. Gorgias Press LLC, 2004, str. 489
  4. von Ess, "Kadar", Encyclopedia of Islam 2nd Ed.
  5. Theophilus. Quoted Robert Hoyland, Seeing Islam as Others Saw It (Darwin Press, 1998), str. 660
  6. Theophilus and Muslim sourceʂ
  7. God's Caliph, str. 124-125
  8. »Inscribed Pound Weight«. The Walters Art Museum.
  9. God's Caliph, str. 68, 107
  10. Philip Khuri Hitti, str. 478
  11. David Cook, Studies in Muslim Apocalyptic, 350: appendix I, III, str. 12 a
  12. 1234 Chronicle apud Hoyland, str. 661
  13. Theophilus apud Hoyland, str. 661
  14. Dionysius of Telmahre apud Hoyland, str. 661, 193
  • al-Tabari, Muhammad ibn Jarir (1989). The Waning of the Umayyad Caliphate. History. Vol. 26. Prevedel Hillenbrand, Carole. Albany: SUNY.
  • Biesterfeldt, Hinrich; Günther, Sebastian (2018). The Works of Ibn Wāḍiḥ al-Yaʿqūbī (Volume 3): An English Translation. Leiden: Brill. ISBN 978-90-04-35621-4.
  • Glubb, John (1963). The Empire of the Arabs. London: Hodder and Stoughton.
  • Hinds, Martin, ed. (1990). The History of al-Ṭabarī, Volume XXIII: The Zenith of the Marwānid House: The Last Years of ʿAbd al-Malik and the Caliphate of al-Walīd, A.D. 700–715/A.H. 81–95. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-721-1.
Jazid III.
Rojen: 701 Umrl: 3. ali 4. oktober 744
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Al-Valid II.
Kalif islama
Kalif Omajadskega kalifata

15. april - 3. ali 4. oktober 744
Naslednik: 
Ibrahim ibn al-Valid